Zelo očitno je, da je konec dokaj umirjenih odzivov Irana na delovanje Izraela. Tako je sinočnji iranski napad na Izrael v oddaji Ob osmih ocenila doktorica Ana Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede.
"Očitno dozdajšnji, bolj umirjeni odzivi na delovanje Izraela, na neki način simbolični in povračilni, niso bili ustrezni in jih je Iran ocenil kot napako. Zato bo odzive na izraelsko zunanjo politiko, ki se v jedru dotika širših iranskih nacionalnih interesov, tudi interesov ohranjanja moči v regiji Bližnjega vhoda, zaostril. Torej ne bo več svojim neposrednim zaveznikom pomagal zgolj finančno in z drugimi sredstvi zunanje politike, ampak se bo aktivno vključil v ta konflikt. To je seveda izjemno skrb vzbujajoče za civilno prebivalstvo in vse druge vidike žrtev, ki se pojavljajo v oboroženih konfliktih," je dejala.
ZN brez moči
Zelo skrbi to, opozarja Ana Bojinović Fenko, da v teh spopadih skoraj ni več slišati sklicevanja na mednarodno pravo, ampak se govori le še o samoobrambi pravic posameznih držav. "Lani oktobra, ko je Izrael odgovoril neposredno na prvi napad Hamasa, smo še slišali nekaj referenc na Ustanovno listino Združenih narodov v smislu samoobrambe pravic in odgovora na ogroženost ozemlja, kar so neki znaki, ki temeljijo na mednarodnem pravu. V teh najnovejših zaostrovanjih pa ni več sklicevanja na mednarodnopravne okvire, ki regulirajo tudi uporabo sile in vodenje vojne."
Združeni narodi so vendarle institucija, ki uravnava delovanje držav, in to ne more biti samovoljno in odvisno od lastnih interesov, ampak vodeno s skupnimi normami, ki jih določa mednarodno pravo, opozarja Bojinović Fenko. "To, kar se zdaj dogaja, ta boj držav, nas vrača v 19. stoletje in je zelo, zelo skrb vzbujajoče. Ne govorimo več o mednarodnopravnih načelih, da ima država pravico do samoobrambe, ohranjanja svoje suverenosti, da ima pravico v Varnostnem svetu zastopati svoje interese in iskati zaveznike ... Zdaj je govor o sionistični vladi v regiji, ki izvaja svoje interese, o prisotnosti islamskih teroristov, ki ogrožajo nacionalne interese Izraela, in podobno." Zagotovo to ne vodi h konstruktivni rešitvi težav, je prepričana Bojinović Fenko.
Države bi se morale pogovarjati
Že od napada Rusije na Ukrajino opažamo, da Združene narode preprosto zaobidejo. Države imajo sicer tam stalne predstavnike, nobena država ne blokira delovanja organizacije, je tam, da ponavlja svoje nacionalne interese, ampak deluje s figo v žepu, pravi Bojinović Fenko. "To je nekonstruktivno. Po mednarodnem pravu bi morale države sodelovati v dobri veri ali pa vsaj predstavljati svoje interese. Tako pa je problem, da se države nimajo interesa pogovarjati. Vsaka ima interes govoriti, torej ponavljati, kaj je njen nacionalni interes. Poslušanje druge države ali celo iskanje skupnega prostora za iskanje rešitev pa se zelo, zelo odmika."
Pozitivna ocena slovenskega predsedovanja VS-ja ZN-a
Po njeni oceni je bilo slovensko predsedovanje Varnostnemu svetu ZN-a zelo pozitiven projekt za slovensko zunanjo politiko, zlasti dolgoročno. "Še posebej, če to primerjamo z drugimi majhnimi državami, ki delujejo povsem drugače. Na primer Danska ali pa Norveška, ki sta bili že petkrat oziroma štirikrat izvoljeni v nestalno članstvo v VS-ju. Diplomacija teh držav ima že neki institucionalni spomin, notranje povezave, čisto drugačno moč kot Slovenija, ki je bila šele drugič nestalna članica VS-ja. In je tudi zelo mlada država. Ne smemo pozabiti, da slovenska diplomacija obstaja samo tako dolgo kot slovenska država."
Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.
V ponedeljek, 7. oktobr, vam ponujamo posebno izdajo oddaje Ob osmih. V živo pred občinstvom v ljubljanski Cukrarni predstavljamo "Zgodbe (s) terena". Brezplačne vstopnice na www.avdiofestival.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje