Ugledni novinar in vojni reporter je Mladića srečal večkrat med vojno v Bosni in Hercegovini leta 1992, nazadnje februarja leta 1994 po pokolu na tržnici Markale v Sarajevu: "Bil je izrazito aroganten, in to je kazal z vsako gesto. Govorico telesa je imel takšno: povsem se je približal vašemu obrazu, premikal pa se je obenem z glavo in z rameni, pomaknjenimi naprej."

"Vedno je imel neke govore in od ljudi pričakoval slepo pokornost. Že takrat ni odgovarjal na vprašanja, ki so mu bila zastavljena - postavil si mu mu konkretno vprašanje, on pa je odgovoril z nečim splošnim ali pa samo ponavljal, kako on samo brani svoj narod," za hrvaški Jutarnji List pripoveduje Kusovac, ki je med vojno delal za britansko TV-hišo Sky.
"Po drži in obnašanju je močno spominjal na Veselina Šljivančanina in na njegov nastop pred mednarodnimi opazovalci v Vukovarju novembra 1991. Oba sta kot oficirja JLA-ja prevzela enako vlogo, s televizije sta pobrala nekaj aktualnih političnih floskul, nato pa to ponavljala, vse zelo plitko in logično nekonsistentno. Na kratko: on se je samo boril za svoj narod," razlaga Kusovac.
Ljubi kamere
Mladić je podobno nastopil tudi tokrat. Na začetku zaslišanja v Haagu je bil še počasen in negotov, počasi pa je postajal vse bolj prepričan o sebi, neposreden in drznejši. V nekaj več kot v eni uri je prešel iz vloge ubogega, izgubljenega starca, ki komaj dojema, kje je, do klenega srbskega oficirja, ki bo svetovni javnosti sporočil, kdo je agresor, kdo pa žrtev, analizira Kusovac.

"Potreboval je nekaj časa, da se znajde. Ko je dojel, kje sedijo novinarji, je takoj začel nagovarjati njih. To še ni stari Mladić, ampak mislim, da se bo zelo hitro začel obnašati enako bahavo in arogantno, kot sta se v sodni dvorani obnašala Milošević in Šešelj," predvideva Kusovac. Ob tem meni še, da se je Mladić preveč vživel v svojo staro vlogo: Boga in gospodarja življenja in smrti.

Mladić je od nekdaj ljubil kamero in moč medijev: Kusovac se spominja, kako je septembra 1992, nekaj mesecev po začetku vojne v Sarajevu, Mladić, ki je bil z novinarji dogovorjen za intervju, je te povabil na Hrešo, od koder se vidi celo Sarajevo. Namestil se je in zamahnil z roko, češ naj kamere snemajo tako njega kot tudi mesto za njim: "Poglejte, jaz imam Sarajevo kot na dlani in ga lahko vzamem, kadar hočem."
Grozil z gladovno stavko
Medtem pa Blic v današnji izdaji poroča, kaj naj bi Mladić dejal takoj po prihodu v Haag. Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov tako: "Napravil sem življenjsko napako, ker se nisem ubil in si sodil sam. Ampak zdaj ko sem že tu, pa hočem, da izpolnite moje zahteve in mi takoj priskrbite ustrezno zdravniško oskrbo, obisk družine, žene in sina kot tudi odvetnika. V nasprotnem primeru bom prenehal jemati zdravial, ki jih imam pri sebi, odrekel pa se bom tudi hrani."

Mladić je od haaškega sodišča zahteval še, da mu omogoči financiranje pravnega zastopnika, ker, kot je sam dejal, za to nima dovolj sredstev. Če mu sodišče tega ne bi omogočilo, je Mladić zagrozil z gladovno stavko.

Mladić po podatkih Blica nima raka, njegovo slabo zdravstveno stanje pa naj bi bilo posledica dveh možganskih kapi. Prva ga je zadela leta 1996. V tem času naj bi ga zdravili na vojaškomedicinski akademiji. Takrat predpisano terapijo je zamenjal sam, isti terapiji pa je brez zdravniškega posveta sledil tudi 12 let pozneje, leta 2008, ko ga je zadela še druga možganska kap. Sam se je zdravil vse do prijetja 26. maja.