Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov, je bil na begu od leta 1995, naj bi bil preslabega zdravja za selitev v Haag, zato so se njegova družina in odvetniki na odločitev o izročitvi Meddržavnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v njegovem imenu pritožili, čeprav je srbska vlada odločena, da bo pritožbo zavrnila in Mladića poslala v Haag.

Odvetnik za neodvisno zdravniško ekipo
Mladićev odvetnik Miloš Šaljić jo je skladno s predhodnimi napovedmi po pošti poslal popoldne, da bi tako odložil premestitev Mladića na haaško sodišče. Kot je novinarjem pred poslopjem posebnega sodišča za vojne zločine še dejal Šaljić, je vložil prošnjo za oblikovanje neodvisne zdravniške ekipe, ki bi vključevala kardiologa, nevrologa in nevropsihiatra in preučila po Šaljićevih navedbah "alarmantno zdravstveno stanje 69-letnega haaškega obtoženca".

Šaljić je že v nedeljo pred posebnim sodiščem v Beogradu po enournem obisku Mladića v priporu povedal, da se je obtoženčevo zdravstveno stanje v zadnjih dneh močno poslabšalo in da se je z njim nemogoče pogovarjati o obrambi na haaškem sodišču. "Zagotavljam vam, da je njegovo zdravstveno stanje danes veliko slabše kot včeraj. Je v veliko slabšem psihološkem stanju," je povedal Šaljić.

Vekarić: Mladić se obnaša povsem normalno
BBC piše, da bi lahko trajalo do tri dni, da se srbsko ministrstvo za pravosodje odloči o pritožbi, a da je zelo verjetno, da jo bo zavrnilo že prej, saj je namestnik posebnega srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić že zavrnil trditve o slabem zdravstvenem stanju obtoženca in jih označil za zavlačevalno taktiko.

"Po mojem mnenju se Mladić obnaša povsem normalno. Kar se tiče njegovega duševnega zdravja, mi lahko verjamete, da je bil videti veliko bolj normalen kot številni drugi," je povedal Vekarić. Ob tem je zavrnil tudi nekatera poročila, da naj bi imel Mladić težave s sluhom in da naj bi imel paralizirano desno roko.

Haaško sodišče je sporočilo, da ne bodo izdali, kdaj pričakujejo prihod Mladića, tuji mediji pa poročajo, da ga bodo v Haag po vsej verjetnosti poslali z nočnim letalom in brez predhodnega opozorila.

Srbske oblasti upajo, da bo čimprejšnja izročitev Mladića haaškemu sodišču pomirila strasti in preprečila nove množične demonstracije, kot so v Beogradu potekale v nedeljo.

"Aretacija je izdajstvo domovine"
V nedeljo se je na protestu proti aretaciji haaškega obtoženca Mladića, ki ga je sklicala Srbska radikalna stranka, v Beogradu zbralo približno 10.000 ljudi. Na odru so se zvrstili številni govorniki, ki so vsi po vrsti obsodili Mladićevo aretacijo. "Aretacija Ratka Mladića pomeni izdajstvo," je povedala Lidija Vukičević iz Srbske radikalne stranke in dodala: "Zbrali smo se, da protestiramo proti sramotni aretaciji srbskega junaka." Protestniki so za aretacijo obtožili srbskega predsednika Borisa Tadića.

Mladićev sin Darko, ki se je prav tako udeležil protestov, je z odra pozdravil množico in dejal, da njegov oče ni srebreniški klavec, ampak človek, ki se je boril za srbski narod. Ob tem je dejal še, da njegov oče duševno ni sposoben za sojenje in da ga ne bi smeli poslati na sodišče v Haag.

Policisti prijeli več kot 100 protestnikov
Oblasti so v okolici parlamenta, kjer je potekal protest, razporedile več kot 3.000 policistov in protiizgrednih enot. Kot je za Radio Slovenija iz Beograda poročala Marta Razboršek, je srbski notranji minister Ivica Dačić protestnikom sam prenesel željo Mladića, da si tudi on želi, da bi demonstracije potekale mirno in brez incidentov.

Kljub temu je skupina protestnikov po miroljubnem zborovanju začela policiste obmetavati s kamni in steklenicami, v spopadih se je lažje poškodovalo 26 policistov, deset meščanov in trije protestniki, poškodovanih pa je tudi šest objektov in pet policijskih vozil. Policija je pridržala več kot 100 ljudi, od tega 17 pripadnikov ekstremistične skupine 1389.

Srbski notranji minister Ivica Dačić je po nedeljskih protestih pozval k ohranitvi javnega reda in miru. "Srbija v tem trenutku z vsemi problemi, ki jih ima, najmanj potrebuje dogodke, ki bi lahko ogrozili mir in stabilnost v državi," je dejal Dačić.

Mladić na begu od leta 1995
Ratka Mladića so srbske oblasti prijele v četrtek v vasi Lazarevo, približno 80 kilometrov od Beograda, kjer se je skrival pod imenom Milorad Komadić. Ko so leta 2008 prijeli Radovana Karadžića in ga poslali v Haag, je ostal Madić najbolj iskani haaški obtoženec. Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ga je leta 1995 obtožilo genocida zaradi poboja več kot 8.000 bošnjaških moških v Srebrenici.

Nekaj let je Mladić svobodno živel v Beogradu, po aretaciji nekdanjega jugoslovanskega voditelja Slobodana Miloševića leta 2001 pa je izginil. Srbski predsednik Boris Tadić, ki je objavil novico o Mladićevi aretaciji, je dejal, da bo le-ta Srbiji in celotni regiji pomagala pri pomiritvi ter da bo odprla vrata srbskemu približevanju Evropski uniji.