Srbski predsednik v pogovoru za Reuters ni želel govoriti o podrobnostih prijetja najbolj iskanega haaškega ubežnika, a je povedal, da je bila verjetnost njegovega prijetja zelo velika in da se je končno zgodilo.

"Prepričan sem, da bomo po aretaciji Mladića rešili problem Gorana Hadžića ... In da bomo tudi sposobni več svojih sil preusmeriti od vojnih zločinov in vojnih zločincev na organiziran kriminal," je Tadić predstavil načrte za prihodnost.

Hadžić je nekdanji politični voditelj uporniških Srbov na Hrvaškem, ki ga iščejo zaradi vojnih zločinov med letoma 1991 in 1995. Čeprav je srbska policija že večkrat preiskala domove njegovih domnevnih podpornikov, ga do zdaj še niso našli in je tako po aretaciji Mladića postal edini haaški begunec na prostosti.

Dovolj je demonov iz preteklosti
Tadić je dejal, da se hočejo znebiti bremena in demonov iz preteklosti. Po njegovih besedah je aretacija Mladića predpogoj za resnično in iskreno spravo v regiji. Srbski predsednik se je sicer v preteklosti opravičil za srbske zločine med vojno na območju nekdanje Jugoslavije, toda z Mladićem na prostosti njegove besede niso imele prave teže.

Po aretaciji nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov hoče Tadić pospešiti približevanje Evropski uniji, ki je kot enega glavnih pogojev postavljala prav postavitev Mladića pred haaško sodišče. A kljub pomembnemu dosežku Srbijo čaka še veliko dela pri izvedbi demokratičnih, pravosodnih in gospodarskih reform.

"Izpolniti moramo vse pogoje. S seboj ne smemo prinesti starih sporov, nerazumevanja in skorumpiranih družb," je dejal Tadić in dodal, da je izredno pomembno, da Hrvaška konča pristopna pogajanja z EU-jem, s čimer se bodo odprle možnosti, da ji sledita Srbija in Črna gora. Hrvaška naj bi v EU predvidoma vstopila leta 2013.

Mladić kot korenček
Po mnenju Sabine Freizer, direktorice evropskega programa pri Mednarodni krizni skupini (ICG), je vstopnica za EU delovala kot "zlati korenček" za Mladićevo aretacijo, saj bi Srbija brez EU-ja na vidiku veliko lažje pozabila nanj.

Freizerjeva opozarja, da ni pomembna samo aretacija Mladića, ampak tudi odziv Srbov, ki je bil do zdaj razumevajoč in sprejemljiv, a kljub temu svari, da Mladiću in njegovi druščini ne bi smeli dovoliti, da postanejo srbski heroji.

"Vsi ljudje na Balkanu bi morali spoznati, za koga gre - neusmiljene hladnokrvne vojne zločince," je bila jasna poznavalka razmer na Balkanu, ki dodaja, da bosta s tem spoznanjem in prepoznanjem mogoča sprava in odpuščanje.

Tadić optimistično zre naprej
V zadnjem poročilu glede napredka v približevanju EU-ju so v Bruslju opozorili, da mora Srbija premagati resne pomanjkljivosti v svojem pravosodju in pospešiti reforme na področju javne uprave.

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijad Bečirović je v pogovoru za MMC takoj po aretaciji Mladića glede ovir na poti v EU dejal, da je pravosodni sistem v Srbiji katastrofalen. Ker gre za kmetijsko državo, bo zelo težko zapreti tudi poglavje o kmetijstvu, ob tem pa so tukaj še odnosi s sosedi in vprašanje Kosova.

Tadić vseeno optimistično zre v prihodnost in pojasnjuje, da se v nasprotju s številnimi drugimi državami Srbija loteva velikih težav v družbi, pri čemer poudarja, da so reformo pravosodja začeli še pred pristopnimi pogajanji.

Prepričan je, da bodo zadali usodni udarec organiziranemu kriminalu in korupciji še pred koncem trenutne vlade. "Naš pravosodni in varnostni sistem se hitro reformira in napreduje," zagotavlja srbski predsednik.