V Srbiji so prijeli nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki naj bi ga v enem tednu izročili haaškemu sodišču, kjer ga čaka obtožnica zaradi vojnih zločinov med vojno v BiH-u. Mladić, ki ga obtožujejo odgovornosti za najhujši pokol na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, se je skrival kar 16 let, preden so ga prijeli v neki hiši v vojvodinski vasi.

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijad Bečirović je prepričan, da se mu je tako dolgo uspelo skrivati, ker ni bilo močnega mednarodnega pritiska in ker so nekatere sile znotraj Srbije, kot sta Srbska akademija znanosti in umetnosti ter Srbska pravoslavna cerkev, generala Mladića videle kot edinega človeka, ki je vsaj delno uresničil sanje o veliki Srbiji. "To je bil razlog njegove zaščite vse do konca v nasprotju z drugimi obtoženimi, ki niso vsaj delno uresničili teh sanj," meni Bečirović.

Nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci razlog za uspešno skrivanje vidi v tem, da v preteklem obdobju politično stanje v Srbiji in javno mnenje nista dopuščali aretacije Mladića, saj je že prejšnja glavna haaška tožilka Carla del Ponte pridobila dokaj točne podatke o njegovem gibanju in načinu financiranja njegovih življenjskih potreb, vendar kljub temu ni bilo aretacije.

"V zadnjih letih so srbske obveščevalne službe in policija izgubile sledi za Mladićem in aretacija ni bila mogoča. Mladić je imel še vedno močno prikrito logistično podporo pri nekaterih nekdanjih visokih vojaških osebnostih v Srbiji, ki jih ministrstvo za obrambo ne obvladuje, zato aretacija ni bila izvedena," pojasnjuje Luci.

EU ni nič bližje
Aretacija Mladića je bila še ena zadnjih ovir pri srbskem približevanju Evropski uniji, a Bečirović meni, da je Srbija še daleč od EU-ja, saj je v zelo slabem stanju. "Pravosodni sistem je katastrofalen. Gre za kmetijsko državo in poglavje o kmetijstvu bo zelo težko zapreti. Odnosi s sosedi. Vprašanje Kosova," je naštel srbske težave in dodal, da mora Srbija odmakniti "svoje prste" od BiH-a ter drugih sosedov.

Luci je spomnil na to, da je nizozemska vlada najbolj nasprotovala hitrejšemu pridruževanju EU-ju, dokler ne bodo vsi haaški obtoženci predani haaškemu sodišču. "Upam, da bo kmalu za Mladićem aretiran še Hadžić in potem bo glavni haaški tožilec Serge Bramertz lahko samo ugotovil, da Srbija popolno sodeluje s haaškim sodiščem. Tej ugotovitvi se je ob obiskih v Srbiji vedno izmikal," je dejal nekdanji slovenski veleposlanik, ki ne pričakuje novih zahtev za hitrejše vstopanje Srbije v EU.

V pričakovanju najvišje mogoče kazni
Luci ne verjame, da bi aretacija Mladića vplivala na podporo EU-ju, saj je ta stabilna in po uvedbi brezvizumskega režima še večja. Na podporo bodo po njegovem mnenju bolj vplivale nekatere neprijetne novice o finančnih težavah nekaterih članic EU-ja.

Po mnenju Bečirovića aretacija ne bo vplivala na spremembo srbskega javnega mnenja o EU-ju, saj je podpora vstopu tudi brez aretacije stalno padala, po podatkih IFIMES-a je marca letos znašala 42,4 odstotka. "Potrebno je, da oblast sooči Srbe z resnico in zagotovi pravičnost, ki lahko pripelje tudi do sprave. Mediji imajo lahko pri tem zelo pomembno vlogo," je dejal direktor IFIMES-a.

Tako Bečirović in Luci sta prepričana, da Mladića na haaškem sodišču čakata obsodilna sodba in najvišja mogoča zaporna kazen. Mladić bo verjetno zavlačeval s sodnim procesom in zlorabljal procesne možnosti, kar pomeni, da bodo svojci žrtev še nekaj časa v negotovosti ter pričakovanju.