Nasilje Al Kaide in smrt številnih muslimanov so ljudi v islamskem svetu odvrnili od ideologije Al Kaide. Foto: EPA
Nasilje Al Kaide in smrt številnih muslimanov so ljudi v islamskem svetu odvrnili od ideologije Al Kaide. Foto: EPA
50-letni Ali Mubarak med pitjem čaja v Sani, prestolnici Jemna, od koder izhaja družina bin Ladna.
Indija
Nekateri menijo, da smrt bin Ladna pomeni konec za Al Kaido. Foto: EPA
Drugi še ne verjamejo, da je vodja Al Kaide resnično mrtev. Foto: EPA

"Smrt Osame prihaja v zelo zanimivem času, v popolnem času, ko je Al Kaida v zatonu in narašča občutek svobode," meni neodvisni savdski komentator in analitik Džamal Kašogi in pojasnjuje, da so ljudje na trgu Tahrir, kjer se je začela ljudska vstaja v Egiptu, pokopali ideje in načela bin Ladna.

Nekateri menijo, da ustanovitelj Al Kaide sploh ni bil več pomemben. Čeprav se je sam zavzemal za strmoglavljenje arabskih samodržcev, pa je to na koncu uspelo ljudskim množicam in ne skrajnim skupinam z islamistično agendo, kot si je to zamišljal bin Laden. Zaradi tega je njegova smrt danes za večino Arabcev manj pomembna, kot bi bila v preteklosti.

Na ulicah savdskih mest sicer številni niso mogli verjeti novici in čutiti je bilo obžalovanje. "Mislim, da gre za laž. Ne zaupam ameriški vladi in medijem. Želijo si samo opraviti s to zgodbo. Žalostno je, če je resnično umrl. Rad ga imam. V mojih očeh je heroj in džihadist," je dejal neimenovani Savdijec v prestolnici Riad.

Nasilje odvrnilo ljudi
Z njim se ne strinjajo številni muslimani, ki menijo, da sta bin Laden in Al Kaida prinesla katastrofo muslimanskemu svetu, saj so se ZDA maščevale z dvema vojnama - v Afganistanu in Iraku. Beseda "islam" je zaradi njega in njegovih napadov postala tudi sinonim za terorizem.

"Bin Laden je le slab spomin," je dejal Nadim Houry iz libanonske podružnice organizacije za človekove pravice Human Rights Watch in dodal, da je regija naredila korak naprej z množičnimi ljudskimi vstajami, ki so resnično pomenile korenite spremembe.

"Način kljubovanja bin Ladna v prvih dneh je verjetno navdihnil nekatere prispodobe, a nesmiselno nasilje je uničilo ves vpliv, ki ga je imel," je prepričan Houry.

Ta preobrat je bil verjetno najočitnejši in viden v Iraku, kjer so samomorilski napadi Al Kaide in sektaško nasilje, ki so ga povzročili, vplivali na tamkajšnje sunite, da so se združili z ameriškimi silami in skupno nastopili proti skrajnežem. Naklonjenost Al Kaidi je splahnela tudi v Savdski Arabiji po nizu terorističnih napadov med letoma 2003 in 2006.

Ideološki vpliv bin Ladna in njegove desne roke Ajmana Al Zavahirija, ki se je zavzemal za obnovitev islamskega kalifata, je že izgubljal moč, usodni udarec pa so mu zdaj zadale še prodemokratične ljudske vstaje v arabskem svetu.

"Na neki točki je arabski svet v bin Ladnu videl upanje za konec diskriminacije, odnosa Zahoda do muslimanov in arabskih narodov, vendar zdaj ti narodi pravijo - spremembe bomo uvedli sami, ne potrebujemo nikogar, da bi govoril v našem imenu," je pojasnil Mahdžub Zveiri z univerze v Katarju. Sam je prepričan, da bo njegova smrt vplivala le še na tisto peščico, ki še vedno prisega na njegovo taktiko, da se Zahodu zadane čim večja bolečina.

"Večina muslimanskih in arabskih držav ima svojo alternativo. Spreminjajo se v sodobne civilizirane države," je dejal Zveiri. "Ljudje verjamejo v postopne spremembe, nočejo nasilja, tudi ne proti voditeljem, ki so jih strmoglavili," še dodaja.

Nekdanji pomočnik ameriškega državnega sekretarja za bližnjevzhodne zadeve Martin Indyk, ki je zdaj zaposlen pri inštitutu Brookings, je uboj bin Ladna označil za smrtni udarec Al Kaidi v času, ko je bila njena ideologija v zatonu zaradi ljudskih vstaj v arabskem svetu. Po njegovih besedah so Arabci svoje pravice in svoj ponos znova pridobili na miroljuben način in z nenasilnimi protesti, kar je popolnoma nasprotno temu, kar sta pridigala Al Kaida in njen vodja.

"Ni mu uspelo strmoglaviti niti ene vlade, oni pa strmoglavljajo eno za drugo. Menim, da ta kombinacija postavlja Al Kaido v resno krizo," končuje Indyk.

50-letni Ali Mubarak med pitjem čaja v Sani, prestolnici Jemna, od koder izhaja družina bin Ladna.