Tiskovni predstavnik azerbajdžanskega zunanjega ministrstva Ajhan Hadžizada je na družbenem omrežju X objavil, da bo Armenija vrnila štiri vasi blizu skupne meje, ki so bile "okupirane" od začetka devetdesetih let, in to označil za "dolgo pričakovani zgodovinski dogodek".

Armenska državna tiskovna agencija je navedla urad predsednika vlade, ki je sporočil, da to vključuje le "dve vasi in pol", saj Azerbajdžan že delno nadzoruje naselja, ki so predmet spora, vendar je dodal, da je določitev meje "pomemben dogodek".

Naselja so zapuščena, vendar so strateško pomembna zaradi bližine glavne armenske avtoceste proti severni meji z Gruzijo, po kateri poteka večina armenske trgovine in plinovoda, po katerem Armenija prejema plin iz Rusije.

Dogovor je bil dosežen na srečanju na meji med državama, ki sta mu predsedovala podpredsednika njunih vlad.

Azerbajdžan je zahteval vrnitev vasi kot pogoj za mirovni sporazum po več kot treh desetletjih spora, ki je večinoma potekal na območju Gorskega Karabaha.

Spor se je zaostril septembra lani, ko so Azerbajdžanske sile izvedle bliskovito ofenzivo za ponovno vzpostavitev nadzora nad Karabahom, kjer so bili etnični Armenci od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja dejansko neodvisni. Skoraj celotno prebivalstvo, tj. 100.000 ljudi, je v nekaj dneh zbežalo v Armenijo.

Rusija je po zadnji večji vojni med Armenijo in Azerbajdžanom leta 2020 v Gorskem Karabahu namestila mirovne enote, vendar je ta teden sporočila, da jih je začela umikati. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se bo v ponedeljek sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Rusija zaradi vojne v Ukrajini tvega, da bo izgubila vpliv v kavkaški regiji, ki jo vidi kot svoje zgodovinsko vplivno območje. Tudi Združene države Amerike in Evropska unija pritiskajo na obe sprti državi, naj skleneta mirovni sporazum.