Rusija je dolgoletna zaveznica Armenije in ima v tej kavkaški državi, ki meji na Gruzijo, Azerbajdžan, Iran in Turčijo, tudi svoje vojaško oporišče v Gyumriju, približno 90 kilometrov severozahodno od prestolnice Erevan.

Po lanski bliskoviti vojaški operaciji Azerbajdžana, ki je znova zavzel armensko enklavo Gorski Karabah, čemur je sledil eksodus tam živečih pripadnikov armenske manjšine, je Erevan obtožil Rusijo, da ni priskočila na pomoč.

Moskva je po drugi strani za poraz armenskih borcev v Gorskem Karabahu okrivila Pašinjana in ga obtožila neuspešnega obvladovanja zapletenih odnosov med državami na južnem Kavkazu.

Izstop iz CSTO-ja?

"Razumeti moramo, s kom lahko resnično vzdržujemo vojaške in obrambne odnose," je zdaj dejal Pašinjan v pogovoru za armenski javni radio, ko so ga povprašali o reformiranju armenskih oboroženih sil.

"Prej je bila ta težava preprosta, ker ni bilo takega vprašanja in ni bilo težav pri oblikovanju koncepta. Prej je bilo od 95 do 97 odstotkov naših obrambnih odnosov z Rusko federacijo. Zdaj tako ne more biti več, tako iz objektivnih kot subjektivnih razlogov," je zatrdil.

Po njegovih besedah bi morala Armenija razmisliti o tem, kakšne varnostne odnose naj zgradi z ZDA, Francijo, Indijo in Gruzijo. Poleg tega je tudi podvomil o tem, ali naj Armenija ostane članica vojaškega zavezništva Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) pod vodstvom Rusije, saj država potrebuje novo nacionalno varnostno strategijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji mesec dejal, da odhod iz CSTO-ja ni v interesu Armenije. Predtem je Moskva večkrat opozorila Erevan, da skuša Zahod zanetiti spor med Rusijo in Armenijo.