Erevan se je za to odločil po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan sredi septembra prevzel nadzor nad regijo Gorski Karabah. S pristopom pa si želi dodatna varnostna zagotovila v odnosu z Azerbajdžanom in drugimi morebitnimi agresorji.

"Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča je za Armenijo uradno začel veljati 1. februarja," je danes povedal predstavnik Armenije v mednarodnih pravnih zadevah Jegiše Kirakosjan. Kot je sicer pojasnil že oktobra, pridružitev ICC-ju za Armenijo pomeni dodatna varnostna zagotovila v odnosu z Azerbajdžanom in morebitnimi agresorji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Armenija je rimski statut podpisala že leta 1999, vendar ga dolgo ni ratificirala, ker se je sklicevala na njegovo neskladje z ustavo. Ustavno sodišče je marca lani sporočilo, da je bilo neskladje odpravljeno, potem ko je Armenija leta 2015 sprejela novo ustavo. Oktobra lani pa je nato Erevan ratificiral statut.

Erevan se je za to potezo odločil po vojaški operaciji, s katero je azerbajdžanska vojska sredi septembra prevzela nadzor nad regijo Gorski Karabah. Iz regije, ki je sicer na ozemlju Azerbajdžana, je od takrat zbežalo skoraj vseh 120.000 Armencev, ki so prej predstavljali večino prebivalstva v Gorskem Karabahu.

Poteza Armenije je že vznejevoljila Rusijo, tradicionalno armensko zaveznico, ki je odločitev Erevana označila za napačno.

Moskva ima namreč napete odnose z ICC-jem, saj je sodišče po ruski invaziji v Ukrajini izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruske oblasti pa so predsednika ICC-ja Piotra Hofmanskega uvrstile na seznam iskanih oseb. Armenija je zdaj na podlagi naloga ICC-ja dolžna aretirati Putina, če ta stopi na njeno ozemlje.