Armensko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili njihovi vojaki ubiti in ranjeni blizu vasi Nerkin Hand na jugu Armenije.

Azerbajdžanske obmejne sile so sporočile, da so izvedle "maščevalno operacijo" v odziv na "provokacijo", ki naj bi jo armenske sile izvedle dan prej.

Dodale so, da bodo na nadaljnje "provokacije" odgovorile "z resnejšimi in odločnejšimi ukrepi". "Vojaško in politično vodstvo Armenije je v celoti odgovorno za incident," so sporočile.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je namreč sporočilo, da so armenske sile v ponedeljek zvečer streljale na položaje azerbajdžanskih sil na severozahodnem delu meje, približno 300 kilometrov od Nerkin Handa, pri čemer naj bi bil ranjen azerbajdžanski vojak.

Armensko ministrstvo zanika, da se je kaj takega sploh zgodilo. Baku so obtožili, da "nenehno poskuša onemogočiti prizadevanja strani, zainteresiranih za stabilnost in varnost južnega Kavkaza", in pozvalo k vrnitvi k mirovnim pogovorom med državama. Ti doslej niso prinesli napredka.

Moskva in Bruselj pozivata k umiritvi razmer

Na incident so se odzvali tudi v Bruslju in Moskvi. V Rusiji, ki je pred invazijo v Ukrajini, lansko vojno v Gorskem Karabahu in oddaljitvijo od Armenije igrala vlogo mirovne posrednice v regiji, so pozvali k umiritvi napetosti. "Obe strani pozivamo k zadržanosti in izogibanju dejanjem, ki bi jih nasprotna stran lahko razumela kot provokativna," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pa je obsodil ponedeljkovo streljanje armenskih sil na azerbajdžanske vojake, odziv azerbajdžanske vojske pa označil za pretiran. Evropska komisija je ob tem napovedala, da bo namenila dodatnih 5,5 milijona evrov sredstev za pomoč razseljenim Armencem iz Gorskega Karabaha. "V teh težkih časih je naša dolžnost zagotoviti zaščito in pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo," je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

30-letni spor

Armenija in Azerbajdžan sta več kot 30 let v sporu zaradi pokrajine Gorski Karabah.

Azerbajdžan je septembra spet prevzel nadzor nad Karabahom v bliskoviti vojaški operaciji, kar je sprožilo množičen beg skoraj vseh etničnih Armencev iz pokrajine. Separatistična republika Gorski Karabah oziroma republika Arcah, kot so jo imenovali tam živeči Armenci, je nato z letošnjim letom prenehala obstajati.

Državi sta se začeli tudi pogovarjati o sporazumu za uradno končanje spora, od takrat pa je tudi na meji med njima bolj mirno. V zadnjih mesecih so pogovori zastali, strani pa se vzajemno obtožujeta, da sabotirata diplomatski proces.

Alijev zmagal na volitvah

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je kmalu po vojaški zmagi v Gorskem Karabahu na presenečenje mnogih sklical predčasne volitve, na katerih je prejšnji teden pričakovano osvojil nov sedemletni mandat. Glasovanje je prvič potekalo na ozemlju celotnega neodvisnega Azerbajdžana.

Alijev naj bi po zmagoslavju na volitvah želel dodatno utrditi položaj Azerbajdžana in v regiji Sjunik na jugu Armenije vzpostaviti koridor, s katerim bi povezal ozemlje Azerbajdžana in eksklavo Nakčivan, ki poleg Armenije meji še na Turčijo in Iran.