Pašinjan se je v ponedeljek srečal s prebivalci obmejnih območij v severni armenski regiji Tavuš blizu več zapuščenih azerbajdžanskih vasi, ki so več desetletij pod nadzorom Armenije.

Štiri vasi so nenaseljene že več kot 30 let, za Armenijo pa imajo strateško vrednost, saj so ob glavni cesti med Erevanom in mejo z Gruzijo.

Azerbajdžan pravi, da je vrnitev njegovih ozemelj, vključno z majhnimi enklavami, ki so popolnoma obkrožene z armenskim ozemljem, nujen pogoj za mirovni dogovor za končanje tridesetletnega konflikta med državama zaradi območja Gorskega Karabaha. Azerbajdžanske sile so septembra lani povrnile nadzor nad tem območjem.

Ruska tiskovna agencija TASS je navajala Pašinjana, ki je prebivalcem obmejnih območij v videoposnetku, ki ga je delila tudi armenska vlada, dejal, da bi se, če ne bo sklenjen kompromis glede omenjenih vasi, "do konca tedna" začela vojna z Azerbajdžanom. "Vem, kako bi se ta vojna končala," je dodal.

Baku in Erevan sta po azerbajdžanskem lanskem prevzemu nadzora nad Gorskim Karabahom sporočila, da želita skleniti mirovni sporazum, a so se pogovori zaustavili na več področjih, vključno z določitvijo 1000-kilometrske meje, ki ostaja zaprta in močno militarizirana.

Pašinjan je v zadnjih tednih nakazal, da je pripravljen vrniti azerbajdžansko ozemlje pod armenskim nadzorom, omenil je tudi spremembo armenskega cestnega omrežja, da bi se izognili azerbajdžanskemu ozemlju.

Tudi Azerbajdžan ima pod nadzorom ozemlja, ki so mednarodno priznana kot del Armenije.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v nedeljo po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Bakuju dejal, da je Azerbajdžan "bližje kot kadar koli" miru z Armenijo.