Protesti proti režimu predsednika Asada potekajo že od marca in so naleteli na silovit odziv oblasti. Do zdaj je bilo ubitih 3.000 civilistov, na tisoče pa so jih oblasti aretirale. V petek so udeleženci protesta v Homsu, ki je eno od središč nezadovoljstva nad vladajočim režimom, pozivali na pomoč letala zveze Nato in zahtevali vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Sirijo.

Natovo letala so upornikom v Libiji pomagala pri strmoglavljenju dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, čigar padec je sledil ljudskim vstajam v Tuniziji in Egiptu, ki sta bila prav tako priča strmoglavljenju njunih dolgoletnih voditeljev. Toda zahodne države niso nič kaj navdušene, da bi vojaško posredovale tudi v Siriji, ki ima veliko močnejšo vojsko, kot jo je imela Libija pod Gadafijem.

"Hočete videti še en Afganistan ali deset Afganistanov?" je dejal Asad in dodal, da bo vsak problem v Siriji imel posledice na celotno območje. "Če je načrt razdelitev Sirije, potem to pomeni razdelitev celotnega območja," je opozoril.

Asad se zaveda, da bodo zahodne države nedvomno stopnjevale pritisk, a po njegovih besedah je Sirija drugačna od Egipta, Tunizije, Jemna. "Zgodovina je drugačna, politika je drugačna," je pojasnil. "Sirija je središče tega območja. Je prelomnica, in če se igraš, boš povzročil potres," je slikovito opisal posledice morebitnega tujega vojaškega posredovanja.

"Več svoboščin in ne več islama"
Že vse od začetka protestov oblasti za nemire in nasilje krivijo oborožene skupine, ki naj bi jih podpirale tuje sile in islamski skrajneži. Oblasti zatrjujejo, da je bilo v sedmih mesecih nasilja ubitih 1.100 pripadnikov varnostnih sil. Ker so oblasti prepovedale delovanje tujih in neodvisnih medijev, je nemogoče preveriti podatke o žrtvah na obeh straneh.

Sirija se je že spoprijemala z uporom proti režimu, in oče, od katerega je Asad leta 2000 prevzel vodenje države, je leta 1982 na silo zatrl upor pripadnikov Muslimanske bratovščine v Hamu. Pri tem je bilo ubitih na tisoče ljudi. Asad zatrjuje, da so zadnji protesti del istega spora. "Proti Muslimanski bratovščini se bojujemo že od 50. let prejšnjega stoletja," je dejal.

Sirski samodržec je priznal, da so oblasti naredile nekaj napak na začetku protestov, vendar so se po njegovih zagotovilih razmere zdaj izboljšale in reforme je začel izvajati že po prvem tednu protestov. "Reforme ne potekajo počasi. Vizija mora dozoreti. Za podpis zakona je potrebnih le 15 sekund, a če ne ustreza družbi, potem boš imel delitve," je dejal.

Nasprotniki režima priznavajo, da je Asad preklical zakon o izrednih razmerah in podelil državljanstvo na tisoče Kurdom, vendar pa so za protestnike izjave o reformah le prazno besedičenje, medtem ko varnostne sile ubijajo in zapirajo protestnike. Na Asadove očitke , da so v ozadju protestov tudi islamski skrajneži, odgovarjajo, da jih žene le želja po več svoboščinah in da nimajo prikrite islamske agende.

Do opozoril Asada prihaja pred napovedanim srečanjem predstavnikov sirskih oblasti s predstavniki Arabske lige, ki si prizadeva za začetek dialoga med režimom in opozicijo ter konec nasilja, ki je v zadnjih dveh dneh zahtevalo življenja več kot 50 civilistov.

Krovna arabska organizacija se sicer zaveda nevarnih posledic Asadovega morebitnega padca, zato bo verjetno previdna pri kritiziranju njegovega vladanja, medtem ko se tudi njeni voditelji doma spoprijemajo s številnimi izzivi, ki jih je prinesla arabska pomlad.