"Proces se je začel v rekordno hitrem času in cenimo rusko sodelovanje ter očitno tudi sirsko privolitev," je dejal Kerry po pogovorih z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v Indoneziji.

Za Kerryja je izrednega pomena, da je bilo že v nedeljo v tednu dni po sprejetju resolucije Varnostnega sveta uničeno nekaj kemičnega orožja.

"Iskreno povedano, menim, da ima za to zasluge Asadov režim. To je dober začetek, pozdravljamo ga," je dejal ameriški državni sekretar.

Uničevanje zalog sirskega kemičnega orožja poteka v skladu z resolucijo, ki jo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel konec septembra po ključnem dogovoru med Rusijo in ZDA. Sirija naj bi imela okoli tisoč ton bojnih plinov.

Režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada je v uničenje kemičnega orožja privolil, potem ko mu je grozilo ameriško vojaško posredovanje zaradi domnevnega napada njegovih sil s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska, kjer naj bi bil uporabljen živčni bojni plin sarin.

Skladišča na bojiščih
Za nadzor nad uničevanjem kemičnega orožja je zadolžena Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) s sedežem v Haagu, ki ji pomagajo predstavniki ZN-a, delo pa naj bi bilo končano do sredine prihodnjega leta. To je prvič do zdaj, da OPCW nadzoruje uničevanje kemičnega orožja med vojno.

Sirski režim je septembra OPCW-ju predal dokumentacijo o svojih zalogah kemičnega orožja, a njegovo uničevanje vsekakor ne bo potekalo gladko, saj so nekatera skladišča na bojiščih, kjer potekajo spopadi med vladnimi silami in uporniki.

ZDA in Rusija so se po pogovorih med Kerryjem in Lavrovom dogovorile, da bodo na ZN naslovili zahtevo po določitvi datuma za začetek mirovne konference o Siriji nekje v drugem tednu novembra.

"Pozivamo k čimprejšnji določitvi datuma," je dejal Kerry na skupni novinarski konferenci z Lavrovom ob robu vrha Organizacije za azijsko-tihomorsko gospodarsko sodelovanje (Apec) na Baliju v Indoneziji.

Ameriški državni sekretar je sestanek z ruskim kolegom označil za najbolj produktivnega doslej in pojasnil, da sta se dolgo pogovarjala o tem, kako sprte strani spraviti za pogajalsko mizo na mirovni konferenci v Ženevi.

"Strinjala sva se, da ne obstaja vojaška rešitev in naš skupen interes je, da nimamo skrajnežev, ki bi prevzeli vidnejšo vlogo na kateri koli strani," je dejal Kerry.

Od začetka konflikta v Siriji marca leta 2011 je umrlo že več kot 100.000 ljudi. Upornike proti Asadovemu režimu sestavljajo različne skupine - od sekularne opozicije do islamskih skrajnežev, ki so povezani z Al Kaido. Damask po drugi strani podpira Iran in šiitsko gibanje Hezbolah iz sosednjega Libanona.