Sodnik in sodnica, ki sta presojala v tem primeru, sta konec marca ZDA dala tri tedne časa, da podajo zagotovila, da bodo spoštovali obtoženčeve pravice in da ne bo obsojen na smrtno kazen. Assangeeva obramba je vztrajala, da so bile ameriške obljube glede upoštevanja obtoženčevih pravic na področju svobode govora nezadostne. Hkrati pa niso oporekali zagotovitvam glede tega, da njihova stranka ne bo obsojena na smrt.
Ameriški predstavnik je sodnika poskušal prepričati, da Assange v postopku ne bo diskriminiran na podlagi tega, da je tuji državljan, a poudaril, da se ustavna določila glede svobode govora ne nanašajo na zločine, ki mu jih očitajo.
Assange bo zdaj imel več mesecev časa, da pripravi obrambo proti izročitvi, ki bo predvidoma temeljila na dokazovanju, da Združeno kraljestvo ne more zagotoviti, da mu bodo ZDA kot tujcu omogočile pošteno sojenje.
Stella Assange je po zaslišanju dejala, da so sodniki sprejeli pravo odločitev, in pozvala ZDA, naj opustijo primer, ki ga je označila za sramotnega. "Kot družina smo si oddahnili, toda kako dolgo se bo to še nadaljevalo? ZDA bi morale razumeti položaj in takoj umakniti ta primer," je poudarila. Ob tem je dejala, da je njen soprog, ki je že več kot pet let v zaporu Belmarsh v jugovzhodnem Londonu, plačal ogromen davek, ter pozvala k njegovi izpustitvi in plačilu odškodnine.
Pred sodiščem zbrani Assangeevi podporniki
Pred sodiščem v Londonu se je pred razsodbo zbralo več sto Assangeevih podpornikov, ki so na ograjo pred sodiščem zavezali rumene trakove in vzklikali "Osvobodite Juliana Assangea" in držali plakate z napisom "Izpusti ga, Joe", s čimer so mislili na ameriškega predsednika Joeja Bidna. V sodni dvorani bo prisotna Assangeeva žena Stella, ali bo tudi Assange, pa ni jasno.
Assangeu v ZDA grozi do 175 let zapora, ker je v letih 2010 in 2011 objavil več kot 700.000 zaupnih dokumentov o ameriških vojaških in diplomatskih dejavnostih v Iraku in Afganistanu. Aprila leta 2010 so na omenjeni strani objavili tudi zaupni videoposnetek iz leta 2007, na katerem je vidno, kako je bilo v napadu ameriškega helikopterja v Bagdadu ubitih več ljudi, tudi dva člana tiskovne agencije Reuters.
Ameriške oblasti želijo Assangeu soditi na podlagi 18 točk obtožnice, ki skoraj vse sodijo v Zakon o vohunjenju, saj trdijo, da so bila njegova dejanja v okviru WikiLeaksa nepremišljena, da so škodovala nacionalni varnosti in ogrožala življenja agentov.
Njegovi številni podporniki pa po drugi strani njegov pregon označujejo za napad na novinarstvo in svobodo govora ter maščevanje zaradi sramote. K opustitvi postopka so pozvali skupine za človekove pravice, medijske organizacije in avstralski premier Anthony Albanese.
Sedem let se je skrival na veleposlaništvu, nato so ga prestavili v zapor
Assange je bil prvič aretiran v Združenem kraljestvu leta 2010 na podlagi švedskega naloga zaradi obtožb o spolnem zločinu, ki so bile pozneje umaknjene. Od takrat je bil v različnih oblikah hišnega pripora, sedem let se je skrival na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, od leta 2019 pa je zaprt v strogo varovanem zaporu Belmarsh, kjer čaka na odločitev o svoji izročitvi.
"Od sedmega decembra leta 2010 je bil vsak dan v takšni ali drugačni obliki pripora," je dejala Stella Assange, ki je bila sprva del njegove pravne ekipe, leta 2022 pa se je z njim poročila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje