Assange je v priporu od leta 2019, odkar mu je ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kamor se je zatekel, odvzelo zaščito za azil, poroča Guardian.

V torek je Jonathan Swift, sodnik britanskega višjega sodišča, v tristranski sodbi zavrnil vseh osem točk Assangeeve pritožbe zoper izročitev ZDA, ki jo je junija lani podpisala takratna britanska notranja ministrica Priti Patel.

Assangeeva žena Stella Assange je napovedala, da bo prihodnji teden vložena nova pritožba zoper izročitev. Kot je pojasnila, naj bi potem o pritožbi odločala dva druga sodnika. "Ostajamo optimistični, da bomo zmagali in da Julian ne bo izročen ZDA, kjer mu grozijo obtožbe, ki bi lahko privedle do tega, da bi bil do konca življenja zaprt v strogo varovanem zaporu, ker je objavil resnične informacije o vojnih zločinih, ki jih je storila ameriška vlada."

Assangeeva pravna ekipa med drugim vztraja, da so ZDA politično motivirane za pregon ustanovitelja Wikileaksa. Njegov brat Gabriel Shipton ocenjuje, da bi lahko avstralska vlada naredila več za Assangea.

Avstralca ameriške oblasti preganjajo zaradi objave zaupnih dokumentov, ki so v javnost pricurljali v letih 2010 in 2011, in so povezani z ameriškima vojnama v Iraku in Afganistanu.

Pri tem je veliko vlogo odigrala Chelsea Manning (prej Bradley Manning), ki je v Iraku služila kot vojaški obveščevalec, in ki je potem WikiLeaksu leta 2010 predala ogromno dokumentov od Pentagona o iraški in afganistanski vojni ter diplomatskih depeš State Departmenta. Chelsea Manning je bila leta 2013 obsojena na 35 let vojaškega zapora, leta 2017 pa jo je takratni predsednik Barack Obama pomilostil.

Z objavo zaupnih dokumentov je Assange po mnenju ZDA kršil zakonodajo in ogrožal življenja. V priporu je že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. V ZDA mu grozi do 175 let zaporne kazni.