"Danes je zmagala demokracija," je v televizijskem nagovoru v odzivu na sodbo danes poudaril grški premier Kiriakos Micotakis, grška predsednica Katerina Sakelaropulu pa je dejala, da sodba potrjuje, da bodo "demokracija in njene institucije vedno sposobne preseči poskuse njihovega spodkopavanja".

Med obsojenimi tudi evropski poslanec

Predsedujoča sodnemu senatu Maria Lepenioti je po petih letih sojenja v razsodbi sporočila, da so kot krive zaradi vodenja kriminalne organizacije, ki je prežala na politične nasprotnike in priseljence, obsodili ustanovitelja te neonacistične stranke Nikosa Mihaloliakosa in njene druge visoke predstavnike.

Med obsojenimi so tudi neodvisni evropski poslanec Jianis Lagos, ki je iz stranke izstopil lani, nekdanji tiskovni predstavnik stranke Ilias Kasidiaris in več kot deset visokih predstavnikov stranke, ki so bili na vrhuncu njenega vpliva leta 2012 izvoljeni v grški parlament.

Na izreku sodbe sicer danes ni bil navzoč noben visoki predstavnik stranke, prisotnih je bilo le nekaj deset od skupno 68 obtoženih.

Okrog 45 poslancev in članov stranke je sodišče obsodilo zaradi članstva v kriminalni organizaciji, okoli 14 pa jih je oprostilo.

Rupakias kriv umora

62-letnemu Mihaloliakosu in drugim visokim predstavnikom stranke grozi zaporna kazen od pet do 15 let zapora. Kazni naj bi sodišče izreklo v prihodnjih dneh, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Sodišče je odločilo, da je član stranke Jorgos Rupakias kriv umora 34-letnega raperja Pavlosa Fisasa leta 2013. Rupakias je bil v skupini ljudi, ki je 18. septembra 2013 lovila raperja, in je priznal, da ga je zabodel do smrti. Grozi mu dosmrtni zapor.

V procesu so članom stranke sodili tudi v dveh primerih zaradi poskusa umora, in sicer egiptovskih ribičev 12. junija 2012 in članov komunističnega sindikata PAME 12. septembra 2013.

Pred sodiščem 15.000 protestnikov

Pred sodiščem je prišlo do spopada med policijo in protifašističnimi protestniki ob robu protesta, na katerem se je na poziv protifašističnih gibanj, sindikatov in levičarskih strank zbralo okrog 15.000 ljudi.

Ti so ob objavi sodbe vzklikali od veselja, nekateri med njimi pa so metali molotovke. Policija je odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

400 obravnav, 150 prič, 50 odvetnikov

Na sojenju, ki traja več kot pet let, je na več kot 400 obravnavah pričalo 150 prič, sodelovalo pa okoli 50 odvetnikov, še navaja AFP.

Umor raperja Fisasa je šokiral državo in sprožil preiskavo dejavnosti zloglasne Zlate zore. Morilec, nekdanji voznik tovornjaka Jorgos Rupakias, je umor priznal, sledile so preiskave proti vodstvu stranke in njenim številnim funkcionarjem.

Od začetka sojenja leta 2015 je tožilstvo skušalo dokazati, da je odkrito ksenofobna in antisemitska skupina delovala pod vodstvom, podobnim vojaškemu, ki je spodbujalo pretepanja in grožnje ter celo umore.

Skupine nasilnih moških v Atenah

Zlato zoro je sicer v 90. letih preteklega stoletja ustanovil Mihaloliakos, ki zanika holokavst in občuduje nacizem. V parlament je prvič prišla leta 2012 po finančni krizi v državi leta 2010 na valu nezadovoljstva ljudi zaradi strogih varčevalnih ukrepov.

Takrat so skupine moških, oblečenih v črno, hodile po Atenah ter nasprotnike pretepale z brcami ali železnimi palicami in vzklikale: "Kri, čast, Zlata zora".

Takrat je bila Zlata zora na vrhuncu priljubljenosti in tretja največja stranka v parlamentu, ki je prepričala več kot 370.000 volivcev. Tudi zaradi sojenja pa je njena priljubljenost padla in tako se stranki na volitvah julija letos prvič v sedmih letih ni uspelo uvrstiti v parlament.

Lani je na sojenju ogorčenje sprožil predlog grške generalne tožilke Adamantie Ekonomu, da se vodstvo stranke oprosti, ker da ni dokazan obstoj kriminalne skupine.

Grškim sodiščem sicer že leta ne uspeva doseči prepovedi udeležbe Zlate zore na volitvah, ker zakoni ne dovoljujejo zatiranja ideologij.