Zaradi rekordnega pritiska prebežnikov je Avstrija uvedla nadzor na vzhodnih in južnih mejah. Avstrija je ob tem zagotovila, da ne bodo nikogar, ki bo vstopil v Avstrijo in bo bežal pred pregonom, vrnili na Madžarsko.

Slovenska policija je popoldne sporočila, da bo Avstrija ob 19. uri začela izvajati nadzor na mejnih prehodih Šentilj, Karavanke in Ljubelj. Šlo naj bi za nesistematični nadzor prometa, ki naj ne bi povzročal daljših zastojev.

Je pa avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner napovedala obsežen nadzor železniškega prometa in avtobusov, zaradi česar bo prihajalo do zamud. Kot je izjavila, se je po uvedbi nadzora na avstrijsko-madžarski meji, ki ga je Avstrija začela izvajati danes, položaj pomembno olajšal. "Zdaj pa bomo uvedli še nadzor na naši južni meji," je napovedala v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo avstrijsko notranje ministrstvo.

Opozorila je na spremembe migrantskih poti, ki sedaj vodijo tudi prek Hrvaške in Slovenije."Še vedno pa ostaja, da lahko vsak, ki želi zaprositi za azil, to stori. Varnost in oskrba ljudi nam je v ospredju. Toda jasno moramo izraziti tudi določene signale. Ljudem mora postati jasno, da ne moremo več sprejemati neomejenih migracijskih tokov, tudi ne prek avstrijsko-slovenske meje," je sporočila.

Slovenska policija ob tem državljane, ki nameravajo prestopati mejo na teh prehodih, opozarja, da morajo imeti s seboj, kot je sicer tudi obvezno, potrebne dokumente za prestop meje, to je veljavno osebno izkaznico ali potni list. Dodali so še, da je v pripravi tudi nadzor na vlakih proti Beljaku in Gradcu, o času in načinu uvedbe nadzora pa bo slovenska policija še obveščena.

Na pomoč tudi vojska
Avstrijski vladi je na pomoč priskočila tudi vojska in tako so že v torek zvečer na mejo napotili 635 vojakov, ki bodo policistom pomagali pri nadzoru meja in skrbeli za humanitarno pomoč. Vojsko so za zdaj razporedili le na Gradiščanskem ob meji z Madžarsko. "Prepričani smo, da se bomo, če bodo madžarski ukrepi uspešni, morali ukvarjati še z drugimi potmi," je povedal avstrijski generalni direktor za javno varnost Konrad Kogler.

Iz Avstrije so zjutraj poročali, da se je val prebežnikov čez avstrijsko-madžarsko mejo na Gradiščanskem precej umiril in da je bila današnja noč v primerjavi s prejšnjimi zelo mirna.

Avstrija je o svoji odločitvi o začasni uvedbi nadzora na mejah in začasni odpravi izvajanja določil schengenskega sporazuma v torek obvestila tudi Evropsko komisijo in pojasnila, da so ti ukrepi "zaradi množičnega dotoka državljanov tretjih držav neizogibni, da ne bi bil ogrožen javni red in notranja varnost". Bruselj jih je ocenil kot skladne s pravili schengena.

Nemška vlada proaktivna, ustanovila bo dva registracijska centra
V torek zvečer je v Nemčiji potekal sestanek kanclerke Angele Merkel, ministrskih predsednikov zveznih dežel in članov vlade. Kot je za Radio Slovenija iz Berlina poročala Polona Fijavž, so se dogovorili, da bo vlada poskrbela za gradnjo namestitev za dodatnih 40.000 ljudi ter da bodo ustanovili dva registracijska centra, ki ju bo postavila in vodila vlada in ne zvezne dežele, kot je to veljalo do zdaj.

Zvezna vlada bo prevzela pobudo pri ustanavljanju registracijskih središč, da bi sprostili tistega pri Münchnu, postavili bodo dva poljska tabora za 5.000 ljudi, kjer jih bodo registrirali in nato prerazporedili v druge dežele. Kot je še poročala Fijavževa, je bil sestanek namenjen tudi pregledu, kam vse bi še lahko razporedili begunce, da bi tako razbremenili Bavarsko, kamor je samo septembra prišlo več kot 63.000 ljudi.

Kljub nekaterim manjšim ugovorom predstavnikov zveznih dežel kanclerka Merklova vztraja, da je ljudem treba pomagati in da meja ne smejo zapreti. Ob tem je Nemce in evropske partnerje mirila, da je Evropi še vedno uspelo rešiti težave in da jih bo tudi tokrat, ni pa, tako Fijavževa, želela govoriti o morebitnem načrtu B, če se porazdelitev po Uniji vendarle ne bi zgodila.