Ljudska stranka (ÖVP) je dobila 31,6 odstotkov glasov (62 sedežev) oz. je ostala brez večine, zaradi česar bo najverjetneje morala oblikovati koalicijo. Na 2. mesto so se uvrstili socialdemokrati (SPÖ) dozdajšnjega kanclerja Christiana Kerna s 26,9 odstotka (53 sedežev), svobodnjaki (FPÖ) Christiana Stracheja s 26 odstotki glasov (51 sedežev) pa so na tretjem mestu. Ker je razlika med njima tako majhna, se utegnejo končni izidi po preštetih glasovnicah po pošti še spremeniti.

V 183-članskem parlamentu bodo še poslanci stranke NEOS (5,1 odstotka oz. 10 sedežev) in PILZ (4,4 odstotka oz. 8 sedežev), velik poraz pa so doživeli Zeleni, ki niso presegli 4-odstotnega volilnega praga in so po 38 letih ostali brez poslanskih mest. Vodja Zelenih Ulrike Lunacek je dejala, da gre za "hud poraz in veliko razočaranje". Nekdanjemu člane Zelenih Petre Pilze se je z istoimensko stranko uspelo uvrstiti v parlament, zato je izpad za Zelene še toliko bolj boleč.

V parlament se sicer uvrstijo stranke, ki na volitvah presežejo štiri odstotke glasov oziroma zmagajo v posamezni zvezni deželi.

Na tokratnih volitvah nov sistem glasovanja po pošti
Glasovnice po pošti, ki predstavljajo približno šestino vseh glasov, bodo začeli preštevati danes, končni izidi pa bodo znani v četrtek. Letos je bilo izdanih rekordnih več kot 889.000 glasovnic za glasovanje po pošti. Te glasovnice lahko volivci pošljejo po pošti ali pa jih odnesejo na volišča, pri čemer velja, da jih lahko odnesejo tudi na druga volišča, ne na tisto, kjer je volivec registriran. V tem primeru bodo potem glasovnico poslali na volivčevo matično volišče. To je tudi razlog, da bodo končni izidi znani šele v četrtek. Večina glasovnic bo sicer preštetih danes, tako da naj bi bilo znano, katera stranka se je uvrstila na 2. mesto.

Desnica se je okrepila
Kot kažejo izidi nedeljskih volitev, so tako ljudska stranka kot svobodnjaki glede na prejšnje volitve povečali število svojih podpornikov. Kurzeva strategija, da je v volilni kampanji predvsem poudarjal vprašanje migracijske krize, kar je okrepilo predvsem desnico, se je očitno obrestovala. Avstrija je leta 2015 v državo sprejela za en odstotek svojega prebivalstva prebežnikov, kar je med volivci sprožilo strah in nasprotovanje nastanitvi prebežnikov. Dozdajšnjemu kanclerju Kernu, kot kaže, volivcev ni uspelo prepričati z uspešnimi gospodarskimi kazalci: država ima najvišjo rast v zadnjih šestih letih in nizko brezposelnost. Poraz na volitvah pa ga, kot je napovedal, ne bo odpeljal iz politike. "Kot sem rekel, bom v politiki ostal 10 let. Pred mano jih je še devet."

Strache koalicije s Kurzem, ki mu je v kampanji očital krajo političnih prepričanj, ne izključuje, ni pa zanj samoumevna. "Vse je mogoče," je dejal za ÖRF. "Veseli smo tega velikega uspeha, ena stvar je jasna: skoraj 60 odstotkov Avstrijcev je glasovala za program FPÖ." Program svobodnjakov temelji na protiimigracijski in protiislamski politiki, v nasprotju s francosko Nacionalno fronto pa niso evroskeptiki. Izid na nedeljskih volitvah je strankin najboljši po letu 1999.

Kurz bo sicer najverjetneje sestavil koalicijo s svobodnjaki, čeprav je bil bodoči kancler po prvih izidih previden in je pustil odprte vse možnosti. "Nismo se dogovorili ne o koaliciji s svobodnjaki ne s socialdemokrati," je odgovoril na vprašanje, kakšni so načrti. "Počakati moramo na izide."

Kurz je vodenje ljudske stranke prevzel maja in napovedal prevetritev politične scene, na kateri je desetletja dominirala koalicija ljudske stranke s socialdemokrati. Ravno prekinitev te koalicije pred meseci je botrovala nedeljskim predčasnim volitvam. Sicer bi morali Avstrijci na volitve prihodnje leto. Kurz je namignil tudi, da bi lahko prišlo do sprememb v vodstvu poraženih strank, s čimer naj bi dal vedeti, da bi bil pripravljen na koalicijo s socialdemokrati, če bo na čelu teh Kerna zamenjal obrambni minister Hans Peter Doskozil.

Čudežni deček avstrijske politike
Kurz velja za čudežnega dečka avstrijske politike. Rodil se je 27. avgusta 1986 učiteljici in inženirju. Po maturi leta 2004, ki jo je opravil odlično, je šel v vojsko, že med študijem prava, ki ga še vedno ni končal, pa je postal vodja podmladka ÖVP-ja. Pri 24. je postal državni sekretar za integracije, tri leta kasneje, decembra 2013, pa je postal najmlajši zunanji minister v avstrijski zgodovini.

Pozornost je pritegnil predvsem s kampanjo za občinske volitve na Dunaju leta 2010, ki je potekala pod sloganom "Schwarz macht geil" (črno je/vas naredi kul/seksi, pri čemer se črno nanaša na ÖVP). V kampanji so uporabili tudi črn avtomobil znamke hummer, ki so ga poimenovali 'Geilomobil', sam Kurz pa je ob tem morebitnim volivcem delil kondome.

Odzivi na volitve
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes pred začetkom zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije vidno zadovoljen komentiral rezultate volitev. Kot je dejal, je srečen, ker je slavil kandidat, ki ima podobna stališča z madžarsko vlado, kot npr. glede migracij.

V Rimu je ustanovitelj največje vladne stranke, Demokratske stranke (PD) Walter Veltroni v odzivu na rezultate avstrijskih parlamentarnih volitev izrazil zaskrbljenost. "Evropa doživlja dramatično stopnjo, v kateri potrebujemo preudarno in pogumno vodstvo," je opozoril Veltroni. Kdo lahko prezre, kaj se dogaja v Nemčiji in Franciji in sedaj v Avstriji? Evropa mora najti pot do enotnosti in to z odprtim, kulturnim bojem proti populizmu," je še dejal.

Bolj so zadovoljni v Severni ligi in stranki Naprej Italija. Tržaški župan Roberto Dipiazza iz Naprej Italija je poudaril, da se je Avstrija odločila za konkretno delovanje in vlado pod vodstvom desnosredinske vlade. "To je pomemben preobrat za našo drago sosedo, ki je vodstvo države zaupala zanesljivemu in odločnemu politiku, kot je Sebastian Kurz," je ocenil župan Trsta.

Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek je Kurzu čestital k zmagi in izrazil upanje v nadaljevanje odličnih odnosov med državama. "Skupaj sva začela z renesanso češko-avstrijskih odnosov. Verjamem, da se bodo odlični sosedski odnosi nadaljevali," je dejal Zaoralek.