Prepoved zakrivanja obraza v javnosti bo sicer začela veljati 1. oktobra. Prepoved bo veljala za burko in nikab, ne prepoveduje pa hidžaba, ki pokriva le vrat in lase, poroča Independent.

Integracijski sveženj sestavlja več zakonov in je prvi sveženj, ki ga je avstrijska vladna koalicija med ljudsko stranko in socialdemokrati sprejela po nadgradnji svojega vladnega programa. Veljal bo za begunce v Avstriji in prosilce za azil, ki imajo dobre obete, da jim bo azil odobren. Integracijski sveženj tudi predvideva, da se bodo lahko prosilci za azil tri mesece po vložitvi prošnje za azil zakonito zaposlili.

Kazen 150 evrov
Če begunci in prosilci za azil ne bodo spoštovali predpisov iz integracijskega svežnja, bodo zanje veljale omejitve pri t. i. minimalnem varstvu, ki je v Avstriji zamenjal socialno pomoč. Pri nespoštovanju prepovedi zakrivanja obraza v javnem prostoru, izjema so npr. tradicionalne povorke z maskami, je zagrožena denarna kazen do 150 evrov.

Prepovedi zakrivanja so postale trend med evropskimi državami. Francija je tak zakon uvedla leta 2011, sledili sta Belgija in Bolgarija, delna prepoved pa velja tudi v delih Španije, Italije in Švice, poroča Independent.

Avstrijska vlada predvideva, da jo bo izvajanje integracijskega svežnja do konca leta 2018 stalo 200 milijonov evrov.

Državna sekretarka Muna Duzdar je odločitev pozdravila, saj gre za pomemben mejnik za avstrijsko integracijo, ki bo po njenem mnenju izboljšal možnosti za begunce, poroča Independent.

Avstrijski parlament je zakon sprejel maja letos, predsednik države Alexander Van der Bellen pa ga je kljub vsebinskim pomislekom podpisal ta teden. Kot je ob tem dejal, posebno prepoved zakrivanja obraza ni dober zakon.

Iz predsedniške pisarne so ob tem sporočili, da je prohibicija burke ali nikaba upravičena le, kadar velja za vse religijske simbole in v določenih okoliščinah.