"Avstrija je imela srečo, da je po drugi svetovni vojni niso pustili same. Zmagovalne sile so bile pripravljene pomagati pri obnovi uničene Evrope," je ocenil avstrijski kancler Werner Faymann. Dodal je, da se v Evropski uniji zastavlja vprašanje, ali smo pripravljeni stopiti skupaj in pomagati tistim, ki potrebujejo našo pomoč in solidarnost.

Med gosti slovesnosti so bili tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, člani avstrijske vlade, predsednica avstrijskega parlamenta Doris Bures in diplomati, med njimi slovenski veleposlanik v Avstriji Andrej Rahten. Navzoča sta bila tudi Anneliese Figl, hči nekdanjega zunanjega ministra Leopolda Figla, ki je podpisal ADP, ter fotograf Lessing, ki je pred 60 leti fotografiral predstavitev pogodbe.

Avstrija z ADP-jem dobila suverenost
Feymann je spomnil, da je Avstrija z ADP-jem 15. maja leta 1955 dobila suverenost in se opredelila kot nevtralna država. Ob tem je opozoril, da nevtralnost ne pomeni nesodelovanja, temveč dejavno sooblikovanje miru. Med drugim to pomeni, da Avstrija kot nevtralna država še danes pogosto odigra vlogo posrednice, je pojasnil.

Po kanclerjevih besedah se Avstrija zaveda, kakšno nevarnost predstavlja razdeljena Evropa. Dejal je še, da se ob današnjem praznovanju obletnice ADP-ja spominjamo tudi tega, koliko je vredna združena Evropa.

Pravice slovenske in hrvaške manjšine
Minister v kanclerjevem uradu Josef Ostermayer je v svojem govoru spomnil, da ADP določa tudi obveznosti Avstrije do slovenske in hrvaške manjšine ter izrazil zadovoljstvo, da je bilo leta 2011 rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Kot dodatek k ADP so bile namreč manjšinske pravice slovenske in hrvaške manjšine posebej omenjene. Prav tako so prepovedali poskus ponovne združitve z Nemčijo ter ustanovitev nacističnih in fašističnih organizacij. Predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov so sicer pred dnevi opozorili, da ADP še vedno ni izpolnila vseh členov glede manjšin, medijev in izobraževanja.