Razlika med desnosredinsko Ljudsko stranko (ÖVP) kanclerja Wolfganga Schüssla in socialdemokrati (SPÖ) Alfreda Gusenbauerja je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah zanemarljiva. Kaže, da bo zmagovalec volitev z 38-odstotno podporo Schüssel, a mu bo Gusenbauer s predvidenimi 35 odstotki tesno za petami.

Največji poraženec volitev utegne biti populist Jörg Haider (BZÖ). Analitiki sklepajo, da so se volivci naveličali tega zdajšnjega Schüsslovega koalicijskega partnerja, populista in skrajnega desničarja, ki je v preteklih letih dodobra preizkusil živce sicer dolgočasni avstrijski visoki politiki.

Sindrom Haider: Od junaka do poraženca
Kot kaže, Haiderjeve populistične geste (med njimi je tudi postavljanje polen pod noge slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem) avstrijskim volivcem, ki veljajo za previdne in nenaklonjene prevelikim spremembam, ne ustrezajo. Haider je bil namreč glavni krivec za sankcije, ki jih je leta 2000 proti Avstriji uvedla Evropska unija. Vzrok so bila njegova ksenofobna stališča, ki si po mnenju Bruslja mesta v vladi ne zaslužijo.

Haider je bil tudi tisti, ki je poskrbel za lanski škandal ob zlomu njegove nekdanje stranke Svobodnjaki (FPÖ), iz katere se je pod Haiderjevim vodstvom odcepila "odpadniška" skupina in oblikovala BZÖ. Volivci te poteze nikoli niso nagradili s podporo. Prav tako je Haider tisti, ki je svojo stranko, ki se odeva v revolucionarno oranžno barvo, na tokratnje volitve popeljal s programom, ki zahteva izgon 300.000 tujcev iz Avstrije. Ob tem pa je krmilo stranke prepustil staremu zavezniku Petru Westenthalerju, kar je volivce zmedlo.

Vse to je bilo za javnost preveč. Haiderju se po mnenju analitikov obeta katastrofa: po zadnjih javnomnenjskih raziskavah inštituta Gallup njegova stranka Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ), ki je zdaj del koalicijske vlade, ne bo presegla niti vstopnega praga v parlament! Podpira jo komaj tri odstotke volivcev, volilni prag pa je 4-odstoten.

Dan pred volitvami še veliko neodločenih
Kljub temu je prehitro sklepanje nevarno. Neodločenih volivcev je še okoli 15 odstotkov in ti bodo odločali o pravih zmagovalcih in poražencih volitev. Poglejmo si podporo, kakršno so strankam izmerile javnomnenjske raziskave in kakšno so dobile na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2002:

* Leta 2002 je bil FPÖ 
še enotna stranka.

Boj za glasove neodločenih volivcev je torej odprt za prvi dve mesti, kjer se pričakuje tesna zmaga ÖVP-ja pred Socialdemokrati. Gre za tradicionalni boj med strankama, ki skupaj v t. i. veliki koaliciji Avstrijo vodili kar 34 let v njenem povojnem obdobju. Po javnomnenjskih raziskavah je tovrstna velika koalicija tisto, kar si volivci najbolj želijo.

Skrajni nasprotniki v boj za bron
Ogorčen boj za vsak glas bo tudi za tretje in četrto mesto, kjer se spopadata stranki s povsem različnih polov. Na eni strani so liberalni levosredinski Zeleni, na drugi pa ostanek nekdanje Haiderjeve stranke FPÖ oz. Svobodnjaki, ki jih zdaj vodi Heinz Christian Strache. Kot kaže, Svobodnjaki kljub Haiderjevemu odcepu ohranjajo stabilno volilno bazo, saj so imeli pred štirimi leti in še danes enak odstotek volivcev.

Zeleni imajo veliko možnosti, da bodo prvič v zgodovini postali vladna stranka, saj so kot koalicijski partner načeloma sprejemljivi tako za ÖVP kot SPÖ, vsekakor pa imajo za vstop v koalicijsko vlado precej več možnosti kot skrajni desni stranki BZÖ in FPÖ. Najbolj pa je verjeten nastanek velike koalicije med SPÖ in ÖVP, ki se sicer pogosto obnašata kot najhujši nasprotnici, a sta v preteklosti že dokazali, da znata uspešno vladati tudi skupaj.

Nekaj dejstev o Avstriji
Avstrija je tretja najbogatejša država v Evropski uniji in ima 8,3 milijona prebivalcev. Tri četrtine prebivalstva se opredeljuje za rimokatolike, muslimanov je 4,2 odstotka. Po državni ureditvi je federalna republika z devetimi zveznimi deželami in dvema domovoma v parlamentu (spodnji je 183-članski Nationalrad, zgornji pa 64-članski Bundesrat).