39-letna Ismajilova velja za najvidnejšo (in zelo kritično) azerbajdžansko novinarko, ki je med letoma 2008 in 2010 vodila lokalno vejo medijske mreže Radio Free Europe/Radio Liberty, ki jo finančno podpira ameriška vlada.

Sodišče v Bakuju jo je po navedbah njenega odvetnika Fariza Namazlija obsodilo zaradi gospodarskega kriminala, med drugim "nezakonitega podjetništva in utaje davkov". Odvetnik je že zatrdil, da se bodo na sodbo pritožili.

Ismajilova, ki je v priporu že od decembra lani, je sodni proces označila za politično motiviran poskus, da jo utišajo. Novinarka se je med drugim lotila preiskovanja izvora bogastva, ki sta si ga nagrabila azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in njegova družina. V zadnjem sporočilu sodišču je Ismajilova v ponedeljek zapisala, da oblastem ne bo uspelo, da jo utišajo, tudi če jo "obsodijo na 15 ali 25 let zapora".

"Vladna sovražnica"?
Njena obsodba je že naletela na mednarodno ogorčenje. Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je sporočila, da je sodba pokazala pripravljenost azerbajdžanskih oblasti, da spodkopavajo zakonodajo in da se maščujejo kritikom. Tudi človekoljubna organizacija Amnesty International je kritično zapisala, da je šlo "še za eno nepravično sojenje, osnovano na izmišljenih obtožbah".

Skupina Novinarji brez meja je sporočila, da je bil edini zločin, ki ga je Ismajilova storila, preiskovanje vladne korupcije s pogumom in vztrajnostjo.

Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Anne Brasseur je medtem v odzivu izrazila dvome o verodostojnosti obtožb na račun novinarke in skrbi o ustreznosti sodbe ob sistemskih težavah v povezavi z neodvisnostjo ter poštenostjo sodstva in sodnih postopkov v Azerbajdžanu.

Spletna stran Wikileaks je sicer objavila diplomatsko depešo iz leta 2009, v kateri naj bi Alijev Ismajilovo označil za vladno sovražnico in naj bi celo ameriškega veleposlanika v Azerbajdžanu pozval, naj posreduje, da bi jo na mreži Radio Free Europe/Radio Liberty odpustili.