V Azerbajdžanu ni prostora za neodvisno novinarstvo in opozicijo. Foto: EPA
V Azerbajdžanu ni prostora za neodvisno novinarstvo in opozicijo. Foto: EPA
Ilham Aliyev
Ilham Alijev je bil leta 2013 tretjič izvoljen za predsednika Azerbajdžana. Opozicija trdi, da so bile volitve nedemokratične. Foto: EPA

Prostore radia so v petek obiskali preiskovalci v spremstvu oboroženih policistov in po nalogu tožilstva zasegli njihov material.

Radio Svobodna Evropa (Radio Free Europe/Radio Liberty) je mednarodni ponudnik novic, informacij in analiz v državah Vzhodne Evrope, Srednje Azije in Bližnjega vzhoda, kjer je svobodno novinarstvo sicer bodisi onemogočeno od oblasti bodisi še v povojih.

Njegovo delovanje financirajo ZDA. Zaslovel je predvsem v času hladne vojne s poročanjem v tedanjih komunističnih državah.

Direktor azerbajdžanske postaje radia Svobodna Evropa, imenovane Azadlik, Kenan Alijev, je povedal, da so novinarje najprej več ur zadrževali, nato so jih pregnali iz pisarn, številne izmed njih pa so pozneje pridržali in zaslišali. Zasegli so jim opremo, računalnike in uradne žige.

Na državnem tožilstvu v Bakuju trdijo, da je bila petkova racija del preiskave "resnih zločinov", o podrobnostih pa ne govorijo.

Niz racij
Po poročanju BBC-ja je petkova racija le zadnja v vrsti podobnih ukrepov azerbajdžanskih oblasti proti kritičnim novinarjem in aktivistom za človekove pravice, ki se vrstijo že mesece. Pred kratkim je bila zaradi obtožb, da naj bi nekoga pripeljala do samomora, aretirana preiskovalna novinarka Hadija Izmajlova. Amnesty International jo označuje kot zapornico vesti.

Tik predtem je tiskovni predstavnik azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva radiu Azadlik, ki je eden še zadnjih neodvisnih medijev v državi in za katerega je delala tudi Izmajlova, očital, da dela za tuje obveščevalne službe.

ZDA zaskrbljene
Ameriški State Department se je na petkovo dogajanje v Bakuju odzval z izjavo, da so močno zaskrbljeni in da razlogi za takšno ravnanje azerbajdžanskih oblasti niso jasni. Zahtevali so transparentno preiskavo v skladu z zakonodajo Azerbajdžana in z njegovimi mednarodnimi zavezami o spoštovanju svobode medijev.

Predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Dunja Mijatović je racijo označila kot "nesprejemljivo" ter tvitnila še, da se zatiranje svobode izražanja in medijev v Azerbajdžanu nadaljuje. Oglasili so se tudi Novinarji brez meja in opozorili, da so mediji v Azerbajdžanu tarča sistematičnega zatiranja, katerega razsežnosti je težko sploh opisati.