Ameriška mornarica je sporočila, da zadnja operacija potrjuje zavezo ZDA k svobodni in odprti indopacifiški regiji in da ameriška vojska deluje, kjer koli ji mednarodno pravo to dopušča.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da sta ladji pluli proti jugu in da so tajvanske sile spremljale dogajanje, a da so bile razmere normalne.

V zadnjih letih so ameriške vojaške ladje, včasih tudi tiste iz zavezniških držav, kot sta Združeno kraljestvo in Kanada, redno plule skozi ožino, s čimer so jezile Kitajsko, ki vztraja, da je Tajvan njen.

Obisk Nancy Pelosi v začetku avgusta je razjezil Peking, ki je to označil za vmešavanja ZDA v notranje zadeve Kitajske. Zaradi tega je Kitajska sprožila obsežne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana.

Tajvanska ožina je bila pogosto vir vojaških napetosti, odkar je vlada Republike Kitajske leta 1949 pobegnila na Tajvan po porazu v državljanski vojni proti komunistom, ki so ustanovili Ljudsko republiko Kitajsko.

ZDA nimajo uradnih diplomatskih odnosov s Tajvanom, a ohranjajo z njim tesne stike in otok oborožujejo.

Peking ni izključil uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom. Tajvanske oblasti medtem poudarjajo, da Ljudska republika Kitajska nikoli ni imela nadzora nad otokom in da lahko le njegovih 23 milijonov prebivalcev odloča o svoji prihodnosti.