Aretacija 15 ljudi je največji policijski oz. pravosodni poseg proti aktivistom in organizatorjem množičnih protestov za demokracijo v Hongkongu. Do aretacij je prišlo le nekaj ur po tem, ko je vodilni predstavnik Ljudske republike Kitajske v mestu razglasil, da ga ne obvezuje hongkonška ustava, ki prepoveduje vpletanje kitajske oblasti v lokalne zadeve.

Aretiran tudi oče demokracije v Hongkongu
Policija je aretirala nekatere najbolj znane podpornike množičnih prodemokratskih protestov. Aretirana sta tako medijski tajkun Jimmy Lai in tudi 81-letni Martin Li, ustanovni član demokratske stranke in odvetnik za človekove pravice, ki ga v Hongkongu slavijo kot očeta demokracije.

Sorodna novica Pol leta protestov: "Zadnja priložnost za Carrie Lam"

Ob tem so bili aretirani še odvetniki in zakonodajalci Margaret Ng, Alberto Ho, zagovornik delavskih pravic Li Čeuk Jan, nekdanja člana hongkonškega zakonodajnega sveta Leung Kvok Hung in Au Nok Hin.

Pridržan organizator zakonitih protestov
Ob politično uveljavljenih imenih so bili aretirani tudi mlajši aktivisti, kot je Figo Čan, podpredsednik združenja Fronta za državljanske in človeške pravice, ki je bila organizator nekaterih množičnih protestov, pri tem pa je imela dovoljenje policije.

Petnajsterico policija obtožuje organizacije treh nezakonitih množičnih protestov, ki so bili v Hongkongu 18. avgusta, 1. oktobra in 20. oktobra lani, kar so vsi simbolični datumi, saj sovpadajo z nekaterimi najpomembnejši prazniki v LR Kitajski. Večina aretiranih je bila ob plačilu varščine izpuščenih domov. Prvo zaslišanje v primeru je sklicano za 18. maja.

Ko je svet zaposlen s pandemijo ...
Prodemokratični aktivisti in politični voditelji v Hongkongu so si enotni v mnenju, da gre za poskus predstavnikov Kitajske, da v avtonomni mestni državi naredijo red po okusu uradnega Pekinga. Medtem ko je večina sveta zaposlena s pandemijo novega koronavirusa, se je LR Kitajska odločila, da po mesecih čakanja zapre ključne in najvidnejše aktiviste v Hongkongu. Ob tem je policija nakazala, da bi lahko sledile še nove aretacije.

"V očeh Ši Džinpinga je to priložnost, da premeša karte in vsili svojo voljo. Če bodo tuje države zamižale in ne bodo omejile moči Kitajske, bodo trpele tudi same," je za Guardian dejal dolgoletni spremljevalec Kitajske Johnny Lau.

Visoka stopnja avtonomije ni popolna avtonomija
Urad za zadeve Hongkonga in Macaa (HKMAO), ki je povezovalni člen med vlado v Pekingu in avtonomnima mestoma, ki sta po koncu kolonialne ere konec 90. let iz rok Velike Britanije in Portugalske prešle pod Kitajsko, je pred aretacijami objavil zapis s podpisom vodje Lua Huininga. "Visoka stopnja avtonomije ni popolna avtonomija. Pravica Hongkonga do samoupravljanja je oddobrena od osrednje vlade."

Leta 1997 (Hongkong) in leta 1999 (Macao) sta obe mestni državi postali del Kitajske po načelu: ena država, dva sistema, ob tem sta obema nekdanjima kolonijama zagotovili, da bosta vsaj 50 let uživali visoko stopnjo avtonomije. Lani je Peking naložil obema mestoma, da sprejmeta sporno državno varnostno zakonodajo, po kateri bi lahko na zahtevo matične Kitajske izročili lastne državljane. To je v Hongkongu sprožilo množične proteste, ki so ohromili življenje v velemestu.

Pompeo opozarja Peking na zaveze iz 1997
Na aretacije so se odzvale Velika Britanija in ZDA ter jih obsodile. "ZDA obsojajo aretacijo zagovornikov večje demokracije v Hongkongu. Peking in njegovi predstavniki v Hongkongu nadaljuje dejanja, ki nasprotujejo obvezam iz kitajsko-britanske skupne deklaracije, ki vključuje preglednost, vladavino zakona in zagotavlja, da bo Hongkong užival visoko stopnjo avtonomije," je zapisal ameriški zunanji minister Mike Pompeo.

Oglasilo se je tudi britansko zunanje ministrstvo, ki je ob obsodbi še poudarilo, da vlada v Londonu pričakuje, da bodo "vse aretacije in sodni postopki potekali pošteno in transparentno".