Prodemokratični protesti v Hongkongu potekajo že dobrega pol leta. Izbruhnili so aprila, ljudi je na ulice pognal predlog zakona, ki bi dovolil izročitev osumljencev kaznivih dejanj na celinsko Kitajsko.

Predlog zakona je razburil Hongkonžane, ki uživajo več pravic – denimo do svobode govora in združevanja – kot njihovi sodržavljani v celinski Kitajski. Hongkong je bil namreč vse do leta 1997 britanska kolonija, nato pa se je združil s Kitajsko pod ureditvijo ena država – dva sistema, ki Hongkongu omogoča precej avtonomije: lastno ustavo ter neodvisnost sodne in zakonodajne veje oblasti.

Vendar se bo trenutna ureditev, zapisana v hongkonški ustavi, znani tudi kot "osnovni zakon", iztekla leta 2047. Ni jasno, kakšen status čaka Hongkong po tem.

Kitajske oblasti so se večkrat odzvale na proteste v Hongkongu in oblasti pozvale k zajezitvi, tja pa napotile tudi pripadnike svoje vojske. Predsednik Ši Džinping je posvaril pred separatizmom.

Pet zahtev protestnikov

Protestniki so po nekaj mesecih artikulirali svoje zahteve: umik predloga zakona o izročanju osumljencev, amnestijo za aretirane protestnike, neodvisno preiskavo policijskega nasilja, uvedbo splošne volilne pravice ter da oblasti proteste nehajo označevati za izgrede, navaja BBC. Nekateri zahtevajo tudi odstop voditeljice Hongkonga Carrie Lam. Avgusta je dogajanje zaznamovala zaseda letališča, ki je za več dni ohromila enega najprometnejših letališč na svetu.

Čeprav so oblasti septembra umaknile sporni predlog zakona, so protestniki ostali na ulicah. Silovitost protestov se je zatem le še stopnjevala. Ob 70-letnici komunistične stranke Kitajske 1. oktobra so v Hongkongu potekali morda najbolj nasilni in kaotični protesti. V hudih spopadih med policijo in protestniki je bil 18-letnik ustreljen v prsni koš, protestniki pa so policiste napadali s palicami in molotovkami. Hongkonška vlada je po neredih prepovedala nošnjo obraznih mask.

V začetku novembra je na ulici protestnik zabodel Pekingu naklonjenega poslanca. Na protestih teden dni pozneje je policist iz bližine ustrelil protestnika. Še isti dan so protivladni protestniki po prepiru na ulici zažgali nekega moškega, ki je napad preživel. 11. novembra so protestniki po smrti 22-letnega študenta zasedli politehnično univerzo, sledilo je večdnevno policijsko obleganje, dokler niso ustanove zapustili vsi protestniki.

Dve smrtni žrtvi, več hudo ranjenih

Protesti so doslej zahtevali dve smrtni žrtvi: 22-letni Alex Chow je padel z garažne hiše, ko se je umikal pred policijo, ki je pršila solzivec, med novembrskimi protesti pa je 70-letnik umrl po tem, ko je vanj priletela opeka. Zaradi poškodb so v bolnišnicah zdravili več kot tisoč ljudi, med njimi tudi novinarja, ki je oslepel na eno oko.

Protestniki policijo, ki je večkrat uporabila solzivec, vodne topove in gumijaste naboje, obtožujejo tudi uporabe pravih nabojev in čezmerne sile.

Na volitvah zmaga za prodemokratične stranke

25. novembra so v Hongkongu potekale volitve v okrožne svete – edine volitve, na katerih lahko Honkonžani oddajo svoj glas, ki jih je zaznamovala rekordna – več kot 70-odstotna volilna udeležba. Zelo prepričljivo so slavile prodemokratične stranke, ki imajo odslej zgodovinsko večino v 17 izmed skupno 18 okrožnih svetov, tudi na območjih, kjer so tradicionalno zmagovali Pekingu naklonjeni politiki.

Niti volilni poraz ni omajal voditeljice Carrie Lam, ki je svoje podpornike označila za tiho večino. Priznala je določene pomanjkljivosti svoje vlade, a ob tem jasno zavrnila vse zahteve protestnikov.

Več sto tisoč ljudi daje Carrie Lam zadnjo priložnost

Protesti se tako tudi po pol leta nadaljujejo. Današnjega shoda, najmnožičnejšega v zadnjih mesecih, se po navedbah organizatorjev udeležuje 800.000 ljudi, po podatkih policije pa 183.000. Policija je prvič po avgustu dovolila shod prodemokratične Civilne fronte za človekove pravice.

Protestniki, večinoma oblečeni v črno, so tudi danes vzklikali znani slogan demonstracij Svoboda za Hongkong, na transparente pa so napisali svoje zahteve. Nekateri udeleženci protestov so ob tem vihteli tudi ameriške, tajvanske in britanske zastave.

Organizatorji protestov so hongkonške oblasti pod vodstvom Carrie Lam opozorili, da imajo zadnjo priložnost za zaključek politične krize. "To je zadnja možnost, ki jo ljudje dajejo Carrie Lam," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril vodja Civilne fronte za človekove pravice Jimmy Sham.

Civilna fronta za človekove pravice je pred shodom pozvala, naj bodo protesti mirni, demonstranti pa naj se izogibajo spopadom s policijo. Ta je še pred protesti aretirala 11 ljudi zaradi nedovoljenega posedovanja orožja in zasegla pištolo ter naboje.

Proti koncu shoda so znova izbruhnili manjši izgredi, nekaj protestnikov je z molotovkami napadlo zgradbe sodišč, poroča BBC. Napade so obsodili tako protestniki kot policija in vlada, ki je v sobotni izjavi spremenila ton in sporočila, da se je "naučila lekcije in je pripravljena prisluhniti ter sprejeti kritike".