Zakon je že predtem ameriški senat sprejel soglasno, predstavniški dom pa skoraj soglasno. "Ta zakon podpisujem iz spoštovanja do predsednika Šija, Kitajske in prebivalcev Hongkonga v upanju, da bodo voditelji in predstavniki Kitajske in Hongkonga sposobni odpraviti razlike na miren način," je sporočil Trump.

Kongres je sicer sprejel dva zakona in Trump je podpisal oba. Prvi od ameriškega zunanjega ministrstva zahteva, da enkrat na leto preveri, ali je Hongkong še vedno dovolj avtonomen, da ohrani poseben trgovinski status z ZDA. Grozi tudi s sankcijami zaradi kršenja človekovih pravic. Trumpu v zvezi s tem zakonom kongres daje pravico, da ga ne upošteva v interesu državne varnosti.

Drugi zakon zadeva prepoved izvoza policijske opreme v Hongkong. Gre za gumijaste naboje, solzivec in podobno opremo, ki bi jo lahko kitajski policisti uporabili proti protestnikom.

Peking: To je vmešavanje v notranje zadeve

Peking se je na podpis zakona odzval jezno in ZDA obtožil "zlobnih naklepov". Kot je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo, so pripravljeni sprejeti "odločne protiukrepe", ki jih niso podrobneje pojasnili. Kitajska je na pogovor poklicala ameriškega veleposlanika v državi Terryja Branstada in od Washingtona zahtevala, naj se takoj preneha vmešavati v njene notranje zadeve in še poslabševati dvostranske odnose.

Tudi oblasti v Hongkongu so izrazile "izjemno obžalovanje" zaradi Trumpovega podpisa zakonodaje, češ da gre za "očitno vmešavanje v notranje zadeve Hongkonga". Kot so posvarili, bo poteza "poslala napačno sporočilo protestnikom". Nasprotno pa je protestno gibanje Trumpovo potezo pozdravilo. Eden izmed voditeljev opozicije Joshua Wong je dejal, da gre za "izjemen uspeh za vse Hongkonžane".

Kitajska je ob prevzemu nadzora nad Hongkongom leta 1997 obljubila, da bo imelo mesto 50 let poseben avtonomni status. Prebivalci Hongkonga menijo, da je tega vse manj, zaradi česar že več mesecev, od junija, množično protestirajo, zaradi česar prihaja do spopadov in nasilja. Na nedavnih lokalniih volitvah so opozicijski predstavniki zmagali kar v 17 izmed 18 lokalnih svetov.

Trump je zaradi trgovinskih odnosov s Kitajsko avgusta proteste v Hongkongu označil za divjanje in to je ponovil tudi pretekli teden. Takrat se je tudi pohvalil, da bi brez njega Kitajska že zatrla proteste z milijon vojaki. A Trump naj bi predsedniku Ši Džinpingu dejal, da bi imelo to velike negativne posledice na trgovinska pogajanja.

ZDA imajo presežek v trgovini s Hongkongom

Trgovina med Hongkongom in ZDA je bila leta 2018 vredna 67,3 milijarde dolarjev in ZDA so imele pri tem 33,8 milijarde dolarjev presežka. Ohranitev posebnega trgovinskega statusa za Hongkong je torej v veliko večjem interesu ZDA. V Hongkongu živi 85.000 ameriških državljanov, tam pa posluje tudi 1.300 ameriških podjetij, vključno z največjimi finančnimi.