Policija je tekom dneva z vodnimi topovi in solzivcem protestnikom onemogočala zapustiti univerzo, sočasno pa je množici pred univerzo preprečevala vstop.

Protestnikom so sporočili, da je njihova edina možnost predaja, poroča Guardian.

Na univerzi je že več kot 24 ur po spopadih med policijo in protestniki ujetih več sto ljudi, med katerimi so tudi starostniki in srednješolski otroci.

Policija je nekdanjemu politiku Jasperju Tsangu in akademiku Ericu Cheungu dovolila vstopiti na kampus, kjer sta se s protestniki pogajala o izpustitvi starejših ljudi in otrok z območja kampusa.

Pobegi in poskusi pobegov protestnikov

Čez dan je skupina okoli sto protestnikov skušala pobegniti z območja politehnične univerze. Policija je pobeg preprečila s solzivcem in vodnim topom, nekaj ljudi so aretirali. Nekaj protestnikom je uspelo pobegniti, ko so se po vrveh spustili z mostu ob zgradbi, kjer so jih pričakali motoristi in jih odpeljali, poroča BBC.

Iz univerze so sporočili, da jim zmanjkuje medicinskih pripomočkov. Samo v ponedeljek je bilo ranjenih skupno 116 ljudi.

Policija je po nedeljskih spopadih s protestniki zagrozila z uporabo pravih nabojev. Danes so uporabili tri prave naboje, ki pa niso zadeli nikogar. Čez dan je bilo slišati več glasnih eksplozij, protestniki pa so zažgali vhod na kampus. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so protestniki očitno odvrnili poskus policijskega vdora v kampus.

Sorodna novica Protesti, ki zahtevajo drugačno delovanje držav

Prepoved mask neustavna

Hongkonško vrhovno sodišče je medtem odločilo, da je prepoved uporabe obraznih mask, s katero je vlada poskušala zajeziti več mesecev trajajoče proteste, neustavna. Kot je presodilo sodišče, so omejitve preostre glede na razumne potrebe, zato ne izpolnjujejo načela sorazmernosti.

Vlada je prepoved uvedla oktobra, s čimer je prvič po več kot 50 letih uporabila zakon iz kolonialnega obdobja, ki izvršnemu vodji podeljuje izredna pooblastila.

Za več pravic in svoboščin

Protesti so Hongkong zajeli junija, protestniki pa na njih izražajo jezo zaradi krčenja demokratičnih pravil v finančni metropoli. Demonstranti zahtevajo odstop hongkonške voditeljice Carrie Lam, svobodne volitve, neodvisno preiskavo policijskega nasilja nad protestniki ter nekaznovanje za doslej več kot 4.000 prijetih protestnikov.

Potem ko je policija začela nasilno zatirati večje organizirane proteste, so protestniki uporabili nov pristop, v katerem manjše skupine blokirajo ulice in uničujejo javno infrastrukturo na različnih koncih mesta. S tem jim je uspelo zapreti več delov železniške mreže ter blokirati poslovanje trgovin in delovanje šol. Študenti so s somišljeniki tudi zavzeli več univerz po mestu.

Kitajska prihaja?

Kitajski veleposlanik v Veliki Britaniji Liu Xiaoming je danes opozoril, da Kitajska ne bo nemo opazovala, če bodo razmere v Hongkongu, ki ga že mesece pretresajo protesti, postale neobvladljive.

"Imamo dovolj odločnosti in moči za končanje nemirov," je opozoril Liu.

Javnost vse bolj razdvaja dejstvo, da so se na ulice Hongkonga v soboto podali vojaki kitajske ljudske armade. Ti so v športnih oblačilih v formacijah in na jasne ukaze čistili ulice ter odstranjevali blokade, kar je pri prebivalcih vzbudilo različne občutke.

Nasprotniki protestov so njihovo prisotnost pozdravili in med drugim opozarjali, da ulice niso varne za nikogar, za njihovo čiščenje in popravila uničene infrastrukture pa morajo plačevati vsi davkoplačevalci. Drugi pa so prepričani, da gre za svarilo Pekinga protestnikom, da se potrpljenje kitajskih oblasti izteka.

Kitajska ima v Hongkongu med 10.000 in 12.000 vojakov.

Kitajski predsednik Ši Džinping je prejšnji teden hongkonške oblasti pozval, naj "resno kaznujejo" vse nasilneže, osrednji kitajski časopis People's Daily pa je zapisal, "da v Hongkongu ni nikakršnega prostora za kompromise".