Predsednik avstralske vlade Anthony Albanese je dejal, da bo vlada pred letošnjo uvedbo zakona o minimalni starosti za družbene medije izvedla poskusno preverjanje starosti. Ni navedel točne starostne meje, vendar je dejal, da bo ta med 14 in 16 leti.

"Želim, da otroci zapustijo svoje naprave in se odpravijo na bazene, nogometna in teniška igrišča," je Albanese dejal za avstralsko radiotelevizijo. "Želimo, da imajo resnične izkušnje z resničnimi ljudmi, saj vemo, da družbeni mediji povzročajo družbeno škodo," je dodal.

Vodja opozicijske Liberalne stranke Peter Dutton je že izrazil podporo prepovedi družbenih medijev za mlajše od 16 let.

Kitajska, Francija in več zveznih držav v ZDA so že sprejele zakone o omejitvi uporabe družbenih medijev za mladoletnike. Vendar so bili številni poskusi, tudi od Evropske unije, neuspešni zaradi pritožb o omejevanju pravic do dostopa spleta mladoletnikov.

Podjetje Meta, lastnik Facebooka in Instagrama, ki samo določa najnižjo starost za uporabo 13 let, je sporočilo, da želi mladim omogočiti, da izkoristijo njegove platforme, staršem pa ponuditi orodja za podporo, "namesto da jim preprosto onemogočimo dostop".

Delež prebivalstva Avstralije, ki je prisoten na družbenih omrežjih, je po podatkih tehnološke industrije med največjimi na svetu, znašal naj bi kar 80 odstotkov.

Albanese je načrt za starostno omejitev objavil ob parlamentarni preiskavi o učinkih družbenih omrežij na družbo. Ob preiskavi je bilo slišati tudi pomisleke, ali bi bila uveljavitev starostne meje mogoča in ali bi ta nehote škodovala mladim ali jih spodbujala, da skrivajo svojo dejavnost na spletu.

Nevarnosti prepovedi

Vladni načrti za določitev najnižje starostne meje za uporabo družbenih medijev so sprožili odpor zagovornikov digitalnih pravic, ki opozarjajo, da bi ukrep lahko nevarne dejavnosti na spletu potisnil v podzemlje.

Daniel Angus, direktor raziskovalnega centra za digitalne medije na queenslandski tehnološki univerzi, je potezo označil kot "nepremišljeno" in "populistično".

"Ta nepremišljena poteza bi lahko povzročila resno škodo, saj bi mlade izključila iz smiselnega in koristnega sodelovanja v digitalnem svetu in jih potencialno usmerila v manj kakovostne spletne prostore," je dejal. "To pomeni tudi, da bodo velike spletne platforme opustile nujne reforme kakovosti vsebin, ki jih ponujajo," je še dodal.

Tudi avstralski komisar za varnost na spletu je v junijskem poročilu opozoril, da lahko "pristopi, ki temeljijo na prepovedih, mladim omejijo dostop do ključne podpore" in jih potisnejo k "nereguliranim storitvam".