Namen ukaza je po navedbah Bidnove administracije preprečiti, da bi Kitajska ameriške naložbe v svoja tehnološka podjetja uporabila za vojaške namene. Bidnova vlada se je pred ukazom posvetovala z zavezniki in industrijo.

Ameriški uradniki trdijo, da so omejitve prilagojene tako, da ne bodo škodile kitajskemu gospodarstvu. Ministrstvo za finance mora predlog pravilnika za izvoz sicer še objaviti.

Gre za to, da bi ameriški vlagatelji na Kitajskem ameriško vlado prej obvestili o naložbenih namerah in skupaj ugotovili, ali gre za občutljive vojaške tehnologije. Ukaz bi lahko pozneje razširili tudi na druge gospodarske sektorje.

Ameriška trgovinska zbornica je potrdila, da se je v času priprave ukaza pogovarjala z Belo hišo in zveznimi agencijami ter si bo prizadevala, da bo ukrep ciljno usmerjen in izvedljiv.

Na Kitajskem je izvršni ukaz povzročil precejšnje razburjenje. "Kitajska bo pozorno spremljala razvoj dogodkov ter odločno branila svoje pravice in interese," so se odzvali na tiskovnem predstavništvu kitajskega zunanjega ministrstva. Kot so dodali, "je resnični cilj Washingtona Kitajski odvzeti pravico do razvoja in sebično slediti cilju nadvlade ZDA na račun drugih".

Po njihovih besedah gre za očitno ekonomsko prisilo in ustrahovanje, odlok pa "resno krši načela tržnega gospodarstva in poštene konkurence, spodkopava mednarodna gospodarska in trgovinska pravila, destabilizira globalne industrijske in dobavne verige ter škoduje interesom Kitajske, ZDA in svetovne gospodarske skupnosti", so sklenili.

Neposredne tuje naložbe na Kitajskem so se po poročanju tiskovne agencije AP v drugem četrtletju letošnjega leta glede na enako obdobje lani zmanjšale za 89 odstotkov na 4,9 milijarde dolarjev.