Namen preliminarne preiskave je ugotoviti, ali obstaja dovolj dokazov za začetek celovite preiskave.

Od lanskega avgusta je iz severozahodne mjanmarske pokrajine Rakajn pred nasiljem mjanmarske vojske in budističnih milic v sosednji Bangladeš zbežalo okoli 700.000 Rohingov. Vojska je za seboj pustila požgane vasi, vojakom in pripadnikom milice se očitajo posilstva. Združeni narodi so nasilje označili za etnično čiščenje in celo genocid.

Glavna tožilka ICC-ja Fatou Bensouda je aprila od sodnikov ICC-ja zahtevala, da razsodijo, ali lahko sodišče preiskuje prisilni odhod Rohingov iz Mjanmara kot zločin proti človečnosti.

Gre za pravno zapleteno vprašanje, saj Mjanmar ni podpisnik Rimskega statuta, na podlagi katerega je bilo ustanovljeno to edino stalno mednarodno kazensko sodišče za najhujše zločine. Bangladeš pa je podpisnik statuta, zato je glavna tožilka ocenila, da bi to lahko bila podlaga za pristojnost sodišča za preiskavo.

Preiskovalci ZN-a objavili poročilo o zločinih
Guardian medtem poroča o poročilu, ki so ga objavili preiskovalci ZN-a, v katerem navajajo dokaze za zločine, ki jih je domnevno izvajala mjanmarska vojska.

440 strani dolgo poročilo vsebuje grozljiva pričevanja o umorih, posilstvih, mučenjih in obstreljevanjih na slepo, ki naj bi jih izvajala vojska zoper Rohinge in druge manjšine. Poročilo pravi, da je mjanmarska vojska zakrivila "najhujše zločine, kot jih določa mednarodno pravo". Povzetek poročila je bil objavljen avgusta.

Grozljiva pričevanja
Poročilo vključuje pričevanja o tem, da so ženskam lase ali roke privezali na drevesa, nato pa so jih posilili, majhne otroke, ki naj bi bežali iz gorečih hiš, naj bi poslali nazaj noter. Razširjena naj bi bila mučenja z bambusovimi palicami, cigaretami in voskom. Vojska naj bi po poteh bega iz vasi nastavila mine, ki so ubijale ljudi, ki so bežali pred vojsko.

Vodja preiskovalne misije Marzuki Darusman je dejal, da nikoli ni bil soočen s tako grozljivimi in tako številnimi zločini, poroča Guardian.

Preiskovalci so pozvali k pregonu višjih vojaških poveljnikov, vključno z vrhovnim poveljnikom vojske Min Aung Hlaingom, zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Preiskovalci so 15 mesecev preiskovali dejanja mjanmarske vojske in drugih oboroženih skupin v pokrajinah Rakajn, Šan in Kačin. Preiskovalci, ki jim vojska ni dovolila vstopiti na ta območja, so govorili z 875 pričami, ki so pobegnile iz države.

Misija preiskovalcev se je sicer začela pol leta pred nizom napadov Rohingov na mjanmarsko policijo, po katerih se je vpletla vojska in pregnala več kot 700.000 Rohingov. Še zdaj vsak mesec na jug Bangladeša vstopi več kot 1.700 Rohingov, ugotavlja poročilo.

Bangladeš in Mjanmar sta se sicer načeloma strinjala glede vrnitve Rohingov, a poročilo pravi, da repatriacija v danih okoliščinah ne pride v poštev. Varnost ob vrnitvi bi namreč zagotavljale sile, ki so zakrivile omenjene zločine.

Mjanmarski predstavnik pri ZN-u v Ženevi Čav Mo Tun (Kyaw Moe Tun) je za poročilo dejal, da ni uravnoteženo, nepristransko in pošteno. Poročilo po njegovih besedah škoduje družbeni povezanosti v Rakajnu in spodkopava prizadevanja vlade za dosego miru, spravo in razvoj države.

Aung San Su Či: Lahko bi ravnali bolje
Dejanska voditeljica Mjanmara je od leta 2016 Aung San Su Či, ki je leta 1991 zaradi nenasilnih prizadevanj za uveljavitev demokracije in človekovih pravic v Mjanmaru prejela Nobelovo nagrado za mir. Zaradi pregona Rohingov se je nanjo usul plaz kritik, češ da ni storila nič, da bi ustavila posilstva, umore in morebiten genocid, in da ni ne priznala teh zločinov ne obsodila vojske.

Pred nekaj dnevi je sicer dejala, da bi vlada, "gledano nazaj, razmere lahko reševala bolje".