Samo letos je čez mejo na Kitajsko zbežalo več kot 10.000 pripadnikov Kačinov. Foto: Reuters
Samo letos je čez mejo na Kitajsko zbežalo več kot 10.000 pripadnikov Kačinov. Foto: Reuters

Od začetka leta je iz te odročne pokrajine po oceni ZN-a zbežalo že okoli 15.000 ljudi, od propada dogovora o prekinitvi ognja med vlado in uporniki Vojske za neodvisnost Kačina leta 2011 pa se je v tujino zateklo že več kot 90.000 ljudi. Posebej skrb vzbuja poročilo krajevnih organizacij, da je na območju spopadov med mjanmarsko vojsko in uporniki ostalo ujetih veliko civilistov. "Naša največja skrb je varnost civilistov - med njimi tudi nosečnic, otrok, starejših in ljudi s posebnimi potrebami. Zagotoviti jim moramo zaščito," je dejal predstavnik ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči Mark Cutts.

Mjanmar nasilje pretresa že vse od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948, saj so se številne etnične skupine, ki zahtevajo širšo avtonomijo, zatekle k oboroženemu uporu. Spore še dodatno spodbuja bitka za bogate naravne vire. Mjanmarska vlada je leta 2015 sicer z več uporniškimi skupinami podpisala dogovor o prekinitvi ognja. A k dogovoru niso pristopile vse oborožene skupine upornikov, vključno z najdejavnejšimi, zaradi česar se spopadi v določenih delih države nadaljujejo.

V zadnjem obdobju letih je bilo odmevno predvsem posredovanje mjanmarske vojske nad muslimansko manjšino Rohinga, zaradi česar se je v sosednji Bangladeš zateklo več kot 700.000 ljudi. Združeni narodi so posredovanje vojske večkrat obsodili in označili za etnično čiščenje.

Večinoma so katoličani
Kačinska skupnost, katere pripadniki so po veroizpovedi pretežno katoličani, se za večjo neodvisnost v pretežno budistični državi bori že od leta 1961. Od propada mirovnih pogovorov leta 2011 se je na tem območju občasno pojavljalo nasilje, ki pa se je zdaj znova razmahnilo. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da je mjanmarska vojska povečala napade na skupnost, potem ko se je pozornost svetovne javnosti usmerila v spremljanje krize z Rohingi.