V največji reformi obrambne politike v zadnjih desetletjih bo Japonska izdatke za varnost do leta 2027 povečala na dva odstotka BDP-ja in z napovedanim petletnim načrtom postala država s tretjim najvišjim vojaškim proračunom na svetu, za ZDA in Kitajsko.

"Obsežna krepitev naših obrambnih zmogljivosti je najnujnejši izziv v tem zaostrenem varnostnem okolju," je že prejšnji teden dejal premier Kishida, pri čemer Tokio najbolj skrbijo predvsem naraščajoča vojaška moč Kitajske in geopolitični dogodki, kot je vojna v Ukrajini.

Po besedah Kishida so Japonska in njeni prebivalci pred "prelomno točko v zgodovini", zato je povečanje sredstev za obrambo odgovor na različne varnostne izzive, s katerimi so soočeni.

Vlado v Tokiu skrbi, da je Rusija z napadom na Ukrajino ustvarila precedens, ki bi lahko Kitajsko spodbudil k napadu na Tajvan, kar bi pomenilo grožnjo tudi sosednjim japonskim otokom, poleg tega pa bi bile prekinjene dobave polprevodnikov in povzročilo motnje na trgovskih poteh, prek katerih uvažajo bližnjevzhodno nafto.

"Japonska gre v novo smer. Če bo vse potekalo po načrtu, bodo obrambne sile postale resnično učinkovita sila svetovnega razreda," je dejal nekdanji admiral mornarice Yoji Kod, ki je leta 2008 poveljeval japonskemu ladjevju.

V treh dokumentih, ki jih je japonska vlada potrdila danes, je Kitajska označena kot "največji strateški izziv za zagotavljanje miru in stabilnosti na Japonskem" ter kot "resna skrb" za Japonsko in mednarodno skupnost.

"Strateški izziv, ki ga predstavlja Kitajska, je največji, s katerim se je Japonska kadar koli soočila," piše v novi strategiji.

Koristi za domače in tuje vojaške proizvajalce

Po načrtih vlade se bodo kopičile zaloge rezervnih delov in drugega streliva, povečale transportne zmogljivosti in izpopolnilo kibernetsko bojevanje. Preoblikovalo se bo tudi vojaško poveljstvo in pridobilo nove rakete dolgega dosega.

Pričakuje se, da bo povečanje obrambnih izdatkov prineslo delo za japonske proizvajalce vojaške opreme, kot je Mitsubishi Heavy Industries (MHI), ki naj bi vodil razvoj treh raket daljšega dosega, ki bodo del novih japonskih raketnih sil.

Sorodna novica Britanci, Japonci in Italijani skupaj v izdelavo novega bojnega letala šeste generacije

MHI bo skupaj z britanskim podjetjem BAE Systems PLC in italijanskim Leonardo SPA izdelal tudi naslednje napredno bojno letalo šeste generacije v okviru skupnega projekta med Japonsko, Združenim kraljestvom in Italijo, ki so ga oznanili prejšnji teden in za katerega bodo v petih letih namenili 5,6 milijarde dolarjev.

Koristi bodo imeli tudi tuji vojaški proizvajalci, saj si Japonska želi pridobiti ameriške manevrirne rakete tomahawk, prestrezne rakete za obrambo pred balističnimi izstrelki in izvidniške letalnike, na nakupovalnem seznamu pa so tudi ameriški napredni lovci F-35, helikopterji, podmornice in transportna letala.

Vlada je napovedala, da se bo del novih obrambnih izdatkov med drugim financiral tudi z višjim davkom na tobak, na dohodke podjetij in drugimi davki.

Pacifistična ustava ne govori o vojski

Spremembe v vojaški doktrini bi lahko sicer sporne, saj se Japonska v svoji pacifistični ustavi, sprejeti po drugi svetovni vojni, odreka vojni kot suvereni pravici nacije in namesto o vojski govori le o "silah za samoobrambo".

Po javnomnenjskih raziskavah japonska javnost spremembe v veliki meri podpira, a je kljub temu proti njim danes pred premierjevim uradom v Tokiu protestiralo več sto ljudi.

"Zadnjih 80 let po drugi svetovni vojni smo vodili politiko, s katero smo skušali omejiti vojaške izdatke in smo se odrekli sili. Vlada zdaj to politiko uničuje," je ob tem dejal Shigeo Kimoto, eden od organizatorjev protesta.

Dodal je, da bi Kitajska nakup raket dolgega dosega lahko razumela kot grožnjo in da bi bilo treba davke namesto za obrambo porabiti za dvig življenjskega standarda v državi.