Šlo je za sterilizacijo v skladu s spornim zakonom, ki je bil v veljavi 48 let. V skladu z njim so pri prebivalcih, ki so bili ožigosani kot manjvredni, največkrat je šlo za osebe z motnjami v razvoju, z duševnimi boleznimi ali dednimi boleznimi, izvedli sterilizacijo, da bi "preprečili rojstvo potomcev z nizko kakovostjo življenja", kot je bilo zapisano v zakonu.

Med steriliziranimi sta bila tudi komaj devetletna deklica in deček, razkriva poročilo, ki je sprožilo oster odziv številnih organizacij.

Še nadaljnjih 8000 ljudi je privolilo v sterilizacijo, a so bili v soglasje najverjetneje prisiljeni, poroča Guardian. Kot razkriva poročilo, je bilo še skoraj 60.000 žensk prisiljenih splaviti zaradi dednih bolezni.

Žrtve in njihovi sorodniki si že leta prizadevajo za razgaljenje diskriminatornega odnosa japonskih oblasti do ljudi s posebnimi potrebami in kroničnimi boleznimi v obdobju po koncu druge svetovne vojne.

Izplačanih le 1049 zahtevkov

Leta 2019 je japonski parlament sprejel zakon, po katerem so vsaki žrtvi ponudili približno 22.800 evrov odškodnine. Predstavniki organizacij za človekove pravice so znesek označili za premajhen. Kot navajajo japonski mediji, se rok za izplačilo odškodnine izteče aprila 2024, doslej pa so jih izplačali le 1049.

Doslej so štiri sodišča odločila, da je treba izplačati odškodnine, druga sodišča pa so zahtevke zavrnila, češ da je že minilo 20-letno obdobje, ko je bilo to mogoče. Odvetniki žrtev so vztrajali, da so bile njihove žrtve o operacijah, ki so jih izvedli na njih, obveščeni prepozno, da bi lahko ujeli zakonske roke.

Podobni zakonodaji sta veljali tudi v Nemčiji in na Švedskem, kjer so se žrtvam opravičili in že izplačali odškodnine.

Prisilna sterilizacija jo je stala zakona in družine

Japonsko sodišče je pretekli mesec zavrnilo zahtevo za izplačilo odškodnine, ki ga je vložila danes 77-lena Junko Iizuka. Pri 16 letih so jo odpeljali na kliniko na severovzhodu države in jo prisilili v neznano operacijo, pozneje se je izkazalo, da so jo sterilizirali. "Ta operacija me je oropala mojih sanj o srečnem zakonu in otrocih." Ko je pozneje odkrila, kaj se ji je zgodilo, je to povedala možu, ta pa jo je zapustil in zahteval ločitev. "Duševno sem zbolela in nisem mogla delati. Diagnosticirali so mi posttravmatski stres. Ta operacija je moje življenje postavila na glavo."

Po objavi poročila se je v imenu vlade državni sekretar v premierjevem uradu Hirokazu Macuno opravičil žrtvam za "nepredstavljivo bolečino," ki so jo utrpele.

"Poročilo ni osvetlilo, zakaj je bil tak zakon sploh sprejet, zakaj je trajalo 48 let, da so ga ukinili, in zakaj žrtve niso nikoli prejele odškodnine," je dejal zastopnik žrtev Koji Nisato.