Odločitev 15-članskega sodišča je prva glede ustavnosti zakona iz leta 2003, ki je za spremembo spola, ki bi jo priznala država, zahteval odstranitev reproduktivnih organov.

Prakso so dolgo kritizirale mednarodne organizacije za varstvo človekovih in zdravstvenih pravic.

Primer je sprožila pritožnica, katere prošnjo za spremembo spola v družinskem registru iz moškega, določenega ob rojstvu, v ženskega je nižje sodišče zavrnilo.

Kot poroča Guardian, je do odločitve vrhovnega sodišča prišlo v času povečanja ozaveščenosti glede vprašanj, povezanih s skupnostjo LGBTQ+ na Japonskem.

Aktivisti so okrepili prizadevanja za sprejetje protidiskriminacijske zakonodaje, odkar je nekdanji pomoči premierja Fumia Kišide februarja dejal, da ne bi hotel živeti ob pripadniku skupnosti LGBTQ+ in da bi državljani Japonske zapuščali državo, če bi ta dovoljevala istospolne poroke.

A spremembe se dogajajo počasi in Japonska ostaja edina članica skupine najrazvitejših držav na svetu G7, ki ne dovoljuje istospolnih porok ali ponuja zakonske zaščite, vključno z učinkovito protidiskriminacijsko zakonodajo.