Notranjepolitična kriza v Afganistanu je izbruhnila sredi februarja po objavi uradnih izidov septembrskih predsedniških volitev. Nato sta na začetku marca tako Ašraf Gani kot Abdulah Abdulah prisegla za predsednika države, čeprav je na volitvah slavil Gani. S tem se je kriza še poglobila.

Pompeo je ostro kritiziral oba, ker se nista sposobna dogovoriti in ogrožata mirovni sporazum, ki bi lahko končal dolgo vojno. "ZDA globoko obžalujejo, da se predsednik Gani in nekdanji šef izvršne oblasti Abdulah nista zmogla dogovoriti o vključujoči vladi, ki se lahko spopade z izzivi vladanja, miru in varnosti ter poskrbi za zdravje in dobrobit Afganistancev," je sporočil Pompeo. Ob tem je izrazil razočaranje nad obnašanjem obeh, ki po njegovem škoduje odnosom med državama in sramoti tiste, ki so dali svoje življenje za prihodnost Afganistana.

Pompeo je dejal, da bo ameriška administracija zato nemudoma začela revizijo vseh programov podpore Afganistanu. Za začetek bodo ZDA pomoč zmanjšale za milijardo dolarjev letos in dodatno milijardo v prihodnjem letu, če ne bo napredka. "Ne bomo podpirali varnostnih operacij, ki so politično motivirane, niti političnih voditeljev, ki ukažejo takšne operacije," je dejal ameriški državni sekretar.

Dogovora o izmenjavi ujetnikov še ni

Pozneje v Katarju je povedal, da so postopki Ganija in Abdulaha v nasprotju z dogovori v podporo ameriško-talibanskemu mirovnemu sporazumu. Ta sporazum predvideva začetek pogajanj znotraj Afganistana v desetih dneh oziroma do 10. marca. To se še ni zgodilo in ni dogovora o tem, kdo bo v vladni delegaciji. Prav tako ni dogovora o izmenjavi ujetnikov s talibani.

ZDA bodo v skladu s sporazumom s talibani nadaljevale umik ameriških sil iz Afganistana in jih bodo v naslednjih mesecih zmanjšale s 13.000 na 8600. Ob odtegnitvi milijarde dolarjev pomoči pa bodo ZDA Afganistanu namenile 15 milijonov dolarjev za boj proti koronavirusu.