V Severni Koreji so oblasti zaradi pandemije covida uvedle stroge ukrepe, ki so še dodatno prizadeli njeno že tako opešano gospodarstvo. Po navedbah južnokorejske centralne banke je Severna Koreja zaradi zaprtja mej leta 2020 doživela največji gospodarski krč v več kot dveh desetletjih.

Zaskrbljenost zaradi hude prehranske krize v Severni Koreji se je povečala, strokovnjaki ZN-a za človekove pravice pa so oktobra opozorili, da najranljivejšim prebivalcem te države pozimi grozi stradanje.

Severnokorejski voditelj je v svojem petkovem govoru priznal, da so v državi v letu 2021 vladale "težke razmere", izzive v letu 2022 pa je opisal kot "velik boj na življenje in smrt". Pri tem si je zastavil "pomembno nalogo za radikalen napredek pri reševanju problematike hrane, oblačil in stanovanj za ljudi", poročanje severnokorejske tiskovne agencije KCNA povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Kim, ki je oblast prevzel pred dobrim desetletjem po smrti svojega očeta Kim Džong Ila, je dejal, da je boj proti pandemiji eden glavnih ciljev v prihodnjem letu. "Preprečevanje epidemije bi morala biti glavna prednostna naloga države," je dejal.

Napoved nadaljnje krepitve vojske

Kim v svojem govoru v nasprotju s prejšnjimi leti ni neposredno govoril o zunanji politiki in ni omenil ZDA ali Južne Koreje. Je pa dejal, da bo Pjongjang še naprej krepil svoje vojaške zmogljivosti ob upoštevanju "militariziranega okolja Korejskega polotoka" in spreminjajočih se mednarodnih razmer. To vključuje zagotavljanje zvestobe in poslušnosti v vojski ter proizvodnjo moderne opreme, primerne za sodobno bojevanje.

Proti Pjongjangu je bilo sprejetih več mednarodnih sankcij zaradi jedrskih in balističnih programov, ki so pod vodstvom Kima hitro napredovali. Poslabšanje gospodarskih razmer med pandemijo teh programov ni oslabilo in Severna Koreja si je še naprej prizadevala za razvoj orožja, je oktobra ocenil ZN.