Namerno širjenje tračev in brezglavo sledenje zvezdnikom je vpliv popularnih vrednot (mainstream values), meni kitajska oblast. S tem namenom so ustvarili črno listo oziroma negativni seznam, na katerega bodo uvrščeni tisti kitajski zvezdniki, ki promovirajo slabe vrednote.
To je lahko, recimo, prikazovanje in posledično promoviranje razsipnega življenja kot tudi spodbujanje oboževalcev, da zapravijo denar za njihove izdelke, skodelice, oblačila, ličila ipd., s čimer finančno podprejo svoje vzornike, pa četudi so ti s svojim ravnanjem moralno sporni za kitajsko oblast.
Vzpon kaotične kulture oboževalcev
Zakaj? Razlog je preprost: utaja davkov in spolni škandali, v katere so vse bolj vpletena kitajska imena iz sveta zabave. CAC meni, da so s svojim ravnanjem ustvarili kaotično kulturo oboževalcev, zato so televizijske mreže, spletne platforme in umetnike pozvali k prizadevanjem za umiritev tega fenomena. Državni nadzorni organ bo urgiral v primerih "škodljivih informacij", ki se razširijo med oboževalci, in zaprl vse kanale, ki širijo trače o zvezdnikih ter s tem izzovejo "težave".
"Izdelki zvezdnikov in oglaševanje morajo biti jasno označeni na družbenih platformah," je jasen CAC. Klube za oboževalce (fan clubs) bodo po novem upravljali posebni agenti, prodaja zvezdniških izdelkov bo nadzorovana. Prepovedana bo objava seznamov najpriljubljenejših kitajskih zvezdnikov. Prav tako pa bodo različnim oddajam prepovedali plačljivo spletno glasovanje oboževalcev za svoje najljubše igralce.
"Regulatorji morajo okrepiti svojo odgovornost, poslanstvo in nujnost k vzdrževanju spletne politike in varovanja ideologije," je v izjavi zapisal CAC. Pravila so zaostrili tudi na področju igralnih iger, filma, glasbe, cenzuri pa bo podvrženo vse, kar bi lahko s svojo vsebino kršilo vrednostna merila države.
Čaščenje idolov vredno 19 milijard evrov
Do ukrepa prihaja po tem, ko je država že stopila na prste spletnim velikanom: Tencentu je, recimo, odvzela ekskluzivni sporazum o avtorskih pravicah za glasbo, Alibabi pa je aprila letos naložila 2,75 milijarde dolarjev kazni za kršitev protimonopolnih pravic in zlorabe prevladujoče vloge na trgu (to je bila tudi posledica tega, da je ustanovitelj Alibabe Jack Ma predtem kritiziral kitajski zakonodajni sistem).
Spletni klubi oboževalcev so na Kitajskem namreč prerasli svoj okvir in postali kulturno gibanje. Čaščenje idolov bi bilo lahko po ocenah ekonomistov do leta 2022 vredno vrtoglavih 22 milijard dolarjev ali 19 milijard evrov.
Poleg tega, da je država opeharjena pri polnjenju državne blagajne (davčne utaje), pa so poudarili tudi moralni vidik slabega vpliva zvezdnikov na otroke in povzročanje "družbenega nereda".
Protesti so na Kitajskem dovoljeni
Kitajska, kjer so protesti sicer dovoljeni, se vseskozi boji prebuditve družbenega gibanja. “Protesti na Kitajskem so stalnica, vsak dan jih je več sto," je v prispevku o propadu nepremičninskega velikana Evergrande za MMC dejala Zorana Baković, poznavalka Kitajske in dopisnica Dela za Azijo.
"Protesti so prav tako neke vrste dialog, komunikacija z oblastjo. Pomembno je le, da ne prerastejo v gibanje na pokrajinski ali državni ravni. Na Kitajskem se gre v zapor predvsem zaradi političnega aktivizma, posega v politični ali partijski sistem. Tu ni pogovorov,” je dejala sogovornica in pojasnila, da Kitajci protestirajo, ko gre za vprašanje družbenih ali osebnih interesov, ko se, recimo, zgradi nova tovarna, kar je pogosto, ki onesnažuje okolje, in zahtevajo višje ekološke standarde.
Primer Krisa Wuja
A popolnoma drugače je, ko je bil julija letos aretiran kanadsko-kitajski popzvezdnik Kris Wu, in to zaradi suma spolne zlorabe oziroma posilstva. Obtožbe proti njemu je na družbenem omrežju Weibo podala uporabnica pod vzdevkom Du Meidžu. Trdila je, da jo je Wu spolno napadel, ko je bila star 17 let.
Zgodba je hitro postala javna in zavela tudi v medijih. Du Meidžu je svojo plat zgodbe pojasnila tudi za enega najbolj branih spletnih portalov v državi 163.com. Wu je obtožbe zanikal in napovedal ovadbo zaradi klevetanja. Z njim pa je nemudoma prekinilo sodelovanje več podjetij, kot so Burberry, Bulgari, Porsche in Louis Vuittonu, in sicer, "dokler preiskava ne bo končana".
A bolj kot to je kitajsko oblast zaskrbel pojav, ki se je pojavil ob njegovi aretaciji, ki je zelo vznemirila njegove oboževalce. Ti so se mu (seveda) na spletu seveda postavili v obrambo. Wujevi profili na družbenih omrežjih so bili kaj hitro neaktivni.
Kitajsko združenje za uprizoritveno umetnost je te dni objavilo seznam 88 ljudi, ki imajo prepoved prenosov v živo na spletu (livestream), ker kršijo etična načela. Med njimi je tudi Wu.
Slabi zgledi za državo, slabi zgledi za družbo
V še en škandal je bil letos vpleten kitajski pretočni velikan iQiyi (ekvivalent Netflixu na Zahodu). Neki oboževalec oddaje o odkrivanju talentov je bil posnet, ko je zlival mleko, da bi se tako kvalificiral v drugi krog. iQiyi je kasneje naznanil, da ne bo več predvajal tovrstnih oddaj.
A v državi, ki ima milijardo in pol prebivalcev, je vedno prostora za nove in nove škandale. Tako je bila januarja letos igralka Dženg Šuang vpletena v škandal glede nadomestnega materinstva, pozneje pa je bila oglobljena tudi zaradi utaje davka za 299 milijonov juanov ali 41 milijonov evrov.
Kitajske platforme za predvajanje videov so umaknile vse filme, v katerih nastopa Džao Vei, ena najpriljubljenejših kitajskih igralk, pri čemer so se oblasti sklicevali na "zakon in regulatorje", kar je v družbi sprožilo nemalo ugibanj o razlogu umika njenih filmov. Njeno ime pa je bilo celo odstranjeno s spletnih strani, ki imajo seznam igralcev za avdicije.
Ob tem pa so oblasti v Hangdžovu s 13 milijoni evrov oglobile dva najbolj priljubljena kitajska portala za prenose v živo Cherie in Lin Shanshan, saj sta osebni dohodek napačno prijavila kot poslovnega.
Profesor, ki bo lahko po novem pisal le o hrani in pijači?
Uporabniki spleta se zdaj bojijo, da bo v tem edinem okolju "svobode" tudi to še strožje nadzorovano, vsebino pa da bodo oblikovali državni mediji (ki jih nadzira oblast) in uradni propagandni kanali zvezdnikov (ki jih bo po novem tudi nadzirala oblast).
Ne pozabimo, kitajski predsednik Ši Džinping je napovedal strožji nadzor nad svobodo govora, "digitalna suverenost" pa je rdeča nit njegovega vladanja. To pomeni, da so pristojni organi določili omejitve in povečali nadzor nad digitalnimi informacijami.
A ne govorimo le o zvezdnikih. Ukrepu so podvrženi tudi izobraženci. Profesor Ma Šjaolin piše osebni blog, na katerem komentira družbenopolitične razmere doma in v tujini. Ima dva milijona sledilcev.
A nedavno je prejel obvestilo Weiba, ki ga je prosil, naj ne objavlja več svojih stališč do politike, gospodarstva in vojske. "Kot kaže, bom lahko komentiral le še svet zabave, hrane in pijače." Direktor Weiba Vang Gaofej mu je odgovoril, da bodo o teh temah lahko razpravljali le v državnih medijih, da pa "komentatorji sami ne bodo smeli več objavljali novičarskih informacij".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje