Po napovedih Pekinga bodo na zasedanju, ki bo potekalo do 13. marca, potrdili novo vlado, cilj petodstotne gospodarske rasti ter povečanje izdatkov za vojsko. Slednje se je že zgodilo, saj bo Kitajska povečala obrambni proračun za 7,2 odstotka, kar pomeni, da bo za obrambo namenila 225 milijard ameriških dolarjev. Kot poudarja BBC, je to še vedno štirikrat manj, kot za obrambo namenijo ZDA, ki so letos za obrambo namenile več kot 800 milijard dolarjev, po drugi strani pa je to drugi najvišji obrambni proračun na svetu. Vendar nekateri strokovnjaki menijo, da Peking za vojsko porabi več denarja od uradno objavljenih zneskov, piše BBC.

Odhajajoči premier Li Kečjang je ob tem na kongresu dejal, da se "povečujejo zunanji poskusi, da bi zatrli in brzdali Kitajsko, grožnje naraščajo". "Kitajske oborožene sile bi morale okrepiti vojaško usposabljanje in pripravljenost na vseh področjih," je še dejal Li, ko je skoraj 3000 zbranim delegatom v Pekingu predstavil letno poročilo o delu vlade.

Do novega povečanja izdatkov za obrambo s strani Pekinga prihaja v času, ko so odnosi med Kitajsko in ZDA na najnižji ravni po dolgem času. Državi sta bili v zadnjih letih večkrat v sporih zaradi trgovine, človekovih pravic in drugih vprašanj, prejšnji mesec pa so se odnosi še poslabšali, ko so ZDA sestrelile domnevno vohunski kitajski balon, kar je Peking odločno zanikal.

Li odločno proti neodvisnosti Tajvana

Odnosi med državama so napeti tudi zaradi vojaške prisotnosti v Južnokitajskem morju in zaradi vprašanja Tajvana. Li se je v svojem govoru odločno izrekel proti neodvisnosti Tajvana in pozval k "mirni združitvi" Kitajske z otoško republiko. "Ker smo Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine ena družina, bi morali pospešiti gospodarske in kulturne izmenjave in sodelovanje ter izboljšati sisteme in politike, ki prispevajo k blaginji naših tajvanskih rojakov," je dejal. "Spodbujati moramo miren razvoj odnosov s Tajvanom ter pospešiti proces mirne združitve Kitajske," je dodal, ob tem pa pozval k doslednemu izvajanju političnega načela ene Kitajske in "sprejetju odločnih ukrepov za nasprotovanje tajvanski neodvisnosti".

Tajvan ima lastno vlado od leta 1949, a Kitajska vztraja, da gre za del njenega ozemlja. Washington uradno sicer priznava načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking, vendar so ZDA med najvidnejšimi mednarodnimi podporniki Tajvana pri prizadevanjih za pravico do samoodločanja, oblastem na otoku pa med drugim zagotavljajo tudi finančno in vojaško pomoč. Kitajska medtem ostro nasprotuje uradnim diplomatskim stikom drugih držav s Tajvanom in se je na številna potovanja – predvsem ameriških in evropskih – politikov na otok v zadnjem času odzvala z ostrimi kritikami.

Sorodna novica "Ši Džinpingu uspelo poenotiti s korupcijo in frakcijskimi boji prežeto kitajsko partijo"

Ši je na poti, da postane kitajski voditelj z najdaljšim stažem

Delegati na kongresu bodo imeli možnost ponovno podpreti 69-letnega Šija zaradi ustavnih sprememb, sprejetih pred petimi leti, s katerimi je kongres odpravil omejitev dveh predsedniških mandatov.

Ši bi tako lahko postal kitajski voditelj z najdaljšim stažem. Centralni komite kitajske komunistične partije pa mu je že oktobra lani zaupal nov mandat generalnega sekretarja in poveljnika kitajskih oboroženih sil.

Na kongresu bodo delegati najverjetneje na mesto premierja predvidoma imenovali nekdanjega šanghajskega partijskega šefa Li Čianga. Ta bo nasledil Li Kečjanga, ki naj bi odhajal v pokoj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Odhajajoči premier bo na letnem zasedanju pred predajo poslov napovedal cilj gospodarske rasti v višini približno pet odstotkov, so sporočili v Pekingu. Podoben cilj si je Kitajska sicer zadala tudi lani, vendar je zaradi politike strogih protikoronskih omejitev dosegla le triodstotno rast.

Dodajajo tudi, da EU kljub različnim stališčem glede ruske invazije v Ukrajini še vedno vidi kot celovitega strateškega partnerja, s katerim nima "bistvenih strateških razlik in konfliktov".

"Med Kitajsko in EU-jem obstajajo razlike v zgodovini, kulturi, stopnji razvoja in ideologiji. Obe strani imata različne poglede na nekatera vprašanja, kar je normalno. Še vedno pa si Kitajska želi skupaj z Evropo spodbujati politične rešitve mednarodnih in regionalnih perečih vprašanj ter prispevati k svetovnemu miru in razvoju," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega ljudskega kongresa Vang Čao.

Tako delegati kongresa kot tudi člani nacionalnega odbora kitajske ljudske politične posvetovalne konference – najvišje svetovalne ustanove na Kitajskem, ki so svoje zasedanje začeli že v soboto –, bodo v prihajajočih dneh med drugim odločali tudi o več kadrovskih vprašanjih, gospodarskem okrevanju in izboljšanju spolne vzgoje v šolah, poročajo kitajski mediji.