Medtem ko se prebivalci Hongkonga bojijo nadaljnjega poseganja v svojo avtonomijo in konca svojih pravic in svoboščin, Peking pravi, da želi z zakonom vzpostaviti in izboljšati pravne sisteme in mehanizme za zaščito nacionalne varnosti v Hongkongu.

Zakon med drugim prepoveduje izdajstvo, prevrat, odcepitev, tuje vmešavanje in upor. Nekdanja britanska kolonija bi ga morala v skladu z ustavo sprejeti sama, vendar ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo.

Kitajska se je odločila zakon uveljaviti po več mesecih množičnih in občasno tudi nasilnih protestov proti večji vlogi Pekinga, ki so v nekdanji britanski koloniji potekali lani. Predlog zakona je sprožil nov val protestov, na katerih so tudi v sredo izbruhnili spopadi. Aretiranih je bilo več sto ljudi. Policijski nadzor je bil na ulicah Hongkonga močno poostren tudi danes.

Kitajski ljudski kongres je zakon potrdil na zadnji dan letnega zasedanja. Predlog se zdaj seli v stalni komite komunistične partije, ki naj bi zasedal junija, in bi lahko postal dokončno uzakonjen do avgusta.

Kritiki: Kitajska odpravlja svobodo zbiranja in gibanja, neodvisno sodstvo ...
Načrti so bili deležni kritik tujih vlad, vlagateljev in hongkonških protestnikov, ki menijo, da Kitajska odpravlja svoboščine, obljubljene mestu ob njegovi predaji Kitajski iz rok Združenega kraljestva leta 1997. Gre za svoboščine, kot so svoboda zbiranja in govora, neodvisno sodstvo in nekatere demokratične pravice, ki jih drugi deli celinske Kitajske ne poznajo. Uveljavil jih je dogovor ob predaji Hongkonga Kitajski, ki uveljavlja načelo "ena država, dva sistema".

Vodstvo Hongkonga: Zakon nujen za boj proti nasilju in terorizmu
Oblasti Hongkonga vztrajajo, da je zakon nujen za boj proti vse bolj prisotnemu nasilju in "terorizmu" in da se prebivalcem območja ni treba bati. Kot je nedavno poudarila hongkonška voditeljica Carrie Lam, zakon ne bo zmanjšal svoboščin in bo prizadel le "peščico kršiteljev zakona". Kritiki se po drugi strani bojijo, da bi bili lahko prebivalci Hongkonga v skladu z zakonom tarča pregona - tudi retroaktivno - zaradi kritik bodisi hongkonškega bodisi kitajskega vodstva, sodelovanja na protestih ali uveljavljanja svojih pravic v skladu z lokalnimi zakoni.

ZDA želele sklicati zasedanje Varnostnega sveta
ZDA in Kitajska so se medtem sprle zaradi ameriškega poziva k zasedanju Varnostnega sveta ZN-a zaradi kitajskega sprejemanja omenjene zakonodaje.

Zadeva naj bi vplivala na mednarodni mir in varnost, so sporočili v ameriškem predstavništvu v ZN-u, kar naj bi terjalo takojšnjo pozornost 15-članskega organa ZN-a.

Kitajska je poziv označila za "neutemeljenega", češ da gre za notranjo zadevo Kitajske, na katero se mandat Varnostnega sveta ne nanaša. Tako Kitajska kot ZDA so stalne članice najvišjega organa ZN-a s pravico veta.

ZDA: Hongkong ni več avtonomen
Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je v sredo oznanil odločitev ameriške vlade, da Hongkong nima več avtonomije, ki je bila določena po sporazumu o vrnitvi britanske kolonije Kitajski, zaradi česar ne uživa več posebne obravnave po ameriški zakonodaji.

Sprememba posebnega statusa bo prizadela trgovinske odnose z ZDA in običajne prebivalce Hongkonga, ki bodo želeli potovati v ZDA. Ukrep lahko tudi ogrozi status mesta kot finančnega sedeža regije oziroma enega od finančnih centrov celotne Azije, prek katerega uspešno posluje s tujimi državami in podjetji tudi Peking.

Četverica: Kitajska krši svoje mednarodne zadeve
V četrtek pa so Združeno kraljestvo, ZDA, Kanada in Avstralija sporočile, da kitajski načrt predstavlja neposredno kršitev njenih mednarodnih zavez. "Kitajska odločitev, da Hongkongu vsili nov zakon o nacionalni varnosti, je neposredno v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi v okviru pravno zavezujočega pri Združenih narodih registrirane kitajsko-britanske skupne deklaracije. Predlagana zakonodaja spodkopava politiko ena država, dva sistema," so države zapisale v skupni izjavi. Dodali so, da "so izjemno zaskrbljeni, da bo to okrepilo obstoječe globoke delitve v hongkonški družbi. Zakon ne prispeva ničesar h gradnji medsebojnega razumevanja in spravi v Hongkongu".