Velika gospodarstva v razvoju (BRICS) – Brazilija, Rusija, Kitajska, Indija in Južna Afrika – so skupno razvojno banko ustanovile leta 2014. Vodenje banke je nedavno prevzela nekdanja brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki bo položaj predsednice zasedala do julija 2025, ko se bo končalo brazilsko predsedovanje.

Razvojna banka BRICS-a je od ustanovitve članicam posodila za 14,6 milijarde dolarjev sredstev, ki jih zagotavlja predvsem Kitajska. Brazilija je počrpala pet milijard dolarjev, je poročala revija The Diplomat.

Dilma Rousseff je bila leta 2014 kot takratna predsednica Brazilija ena od ustanoviteljic banke. Prav tako velja za tesno zaveznico Lule, saj je bila v njegovih prejšnjih mandatih med drugim vodja kabineta, ministrica za rudarstvo in energijo ter predsednica upravnega odbora državne naftne družbe Petrobras.

Velik pomen odnosov med Brazilijo in Kitajsko

Lula bo po Šanghaju obiskal Peking, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Obisk je bil predviden že marca, a so ga prestavili iz zdravstvenih razlogov.

"Predsednik Lula bo že kmalu po okrevanju vodil veliko delegacijo na državnem obisku Kitajske, kar v celoti odraža velik pomen, ki ga Kitajska in Brazilija pripisujeta obisku in razvoju dvostranskih odnosov," je pred obiskom dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin.

Brazilsko-kitajski satelit za nadzor Amazonskega pragozda

Brazilskega predsednika na poti spremlja osem ministrov, vključno z okoljskim ministrom Marinom Silvo, ter pet guvernerjev iz severovzhodnih zveznih držav Brazilije, tudi iz Bahie, kjer kitajski konzorcij gradi z 12,4 kilometra najdaljši nadvodni most v Južni Ameriki.

Državi bosta med obiskom podpisali približno 20 sporazumov. Eden izmed njih predvideva gradnjo satelita, šestega v skupnem vesoljskem programu od leta 1988, ki ga bosta državi skupaj poslali v vesolje in s katerim bodo spremljali dogajanje v Amazonskem pragozdu.

Kitajska bo kupila brazilska letala

Brazilija prav tako pričakuje, da bo Kitajska ustanovila sklad za pomoč pri obnovi gozdov in trajnostnem razvoju v Braziliji, vključno s proizvodnjo zelenega vodika, je za Reuters povedal okoljski minister Silva.

Brazilski proizvajalec letal Embraer SA naj bi Kitajski medtem priskrbel 20 komercialnih letal. Brazilsko-kitajsko letalsko sodelovanje se je končalo po zaprtju skupne tovarne v Harbinu leta 2016.

Brazilska prizadevanja za mir v Ukrajini

Lula si bo na državniškem obisku prizadeval tudi za mir v Ukrajini. Njegov zunanjepolitični svetovalec Celso Amorim je marca s tem namenom že obiskal Moskvo, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa bo 17. aprila obiskal Brasilio.

Brazilski predsednik namerava na petkovem srečanju Ši Džinpingu, najtesnejšemu zavezniku ruskega predsednika Vladimirja Putina, predlagati ustanovitev skupine držav, ki bi posredovale pri končanju vojne.

"Prepričan sem, da tako Ukrajina kot Rusija čakata, da nekdo drug reče: 'Usedimo se in se pogovorimo'," je prejšnji teden dejal Lula. Njegov predlog vključuje rusko vrnitev v zadnjem letu dni priključenih ukrajinskih ozemelj, ne pa tudi polotoka Krim.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je to možnost odločno zavrnil, med zahodnimi voditelji pa je predlog pozdravil le francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ohladitev odnosov pod Bolsonarom

Lulov obisk tako napoveduje otoplitev odnosov med državama po obdobju Jairja Bolsonara. Med njegovim predsedovanjem so številna kitajska podjetja ustavila poslovanje z zvezno vlado in raje poslovala z regionalnimi oblastmi, zlasti na manj premožnem severovzhodu, kjer je Lulova Delavska stranka najmočnejša.

Po podatkih kitajsko-brazilskega poslovnega sveta so se naložbe kitajskih podjetij v Braziliji do leta 2021 že povrnile na raven iz leta 2017.

Kitajska že 15 let največja trgovinska partnerica Brazilije

Kitajska je že od leta 2009, ko je prehitela ZDA, največja trgovinska partnerica Brazilije in predstavlja glavnino brazilskega izvoza soje, železove rude in nafte. Brazilija je na drugi strani največja prejemnica kitajskih naložb v Latinski Ameriki, s katerimi je večinoma financirala visokonapetostne daljnovode in proizvodnjo nafte.