Požari divjajo ob vsej obali Novega Južnega Walesa, severno od največjega avstralskega mesta pa so se trije združili v "velepožar" na več kot 300.000 hektarjih. Požar je velik kot širše območje Sydneyja, pravijo oblasti.

Ogenj se je močno približal stanovanjskim predelom, je povedala premierka zvezne države Gladys Berejiklian.

Številni požari divjajo že tedne po hudi suši, ki je prizadela velik del države. Na pomoč so ta teden prispeli gasilci iz ZDA in Kanade, poroča BBC.

Kakovost zraka v Sydneyju je nevarno slaba, saj je mesto prekril dim, ki povzroča zdravstvene težave. Ljudi, ki so pomoč poiskali v bolnišnicah, je v zadnjem tednu naraslo za 25 odstotkov. Na širšem območju Sydneyja živi okoli pet milijonov ljudi.

Oblasti ljudi pozivajo, naj se zadržujejo notri, a ponekod dim vdira tudi v stavbe. Sydney je po nekaterih podatkih trenutno na 19. mestu po onesnaženosti zraka, pred Šanghajem in Mumbajem.

Od oktobra je v gozdnih požarih v Avstraliji umrlo šest ljudi, uničenih je več kot 700 domov. Samo v Novem Južnem Walesu je požganih več kot 1,6 milijona hektarjev, gorelo je tudi v drugih delih Avstralije.

Razmere slabše zaradi podnebnih sprememb

Gozdni požari v Avstraliji so običajni, a letos je sezona požarov intenzivnejša in tudi začela se je bolj zgodaj, kar vremenoslovci pripisujejo podnebnim spremembam.

Avstralski urad za meteorologijo je sporočil, da so podnebne spremembe povzročile višje temperature in poslabšale naravne nesreče, kot je suša.

Urad je prejšnji teden sporočil, da je bila letošnja pomlad v Novem Južnem Walesu, ki se je ravno končuje, najbolj suha do zdaj. Prihajajoče poletje pa naj bi bilo podobno lanskemu, ki je bilo najbolj vroče do zdaj.

Medtem ko požari divjajo, letijo na vlado kritike, da ne stori dovolj v boju proti podnebnim spremembam. Premier Scott Morrison je zavrnil očitke, da je kriza povezana z vladnimi politikami.

Ta teden so se na protestu v glavnem mestu Canberri zbrali ljudje, ki so preživeli požare, in kmetje. Neka ženska je pred parlament prinesla požgane ostanke svojega doma, na katere je napisala "Morrison, vaša podnebna kriza je uničila moj dom".

ZN je prejšnji teden ponovil, da je Avstralija ena od članic skupine G20, ki si morajo več prizadevati v boju proti podnebnim spremebam, da bi izpolnile svoje obljube. Na tem seznamu so tudi Brazilija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Južna Afrika in ZDA.

Pred tem je ZN že opozoril, da Avstralija ne izpolnjuje svojih zavez o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, ki izhajajo iz pariškega podnebnega sporazuma.

Avstralija se je namreč zavezala, da bo do leta 2030 za od 26 do 28 odstotkov zmanjšala svoje izpuste iz leta 2005. Medvladni panel o podnebnih spremembah (IPCC) pravi, da se morajo svetovni izpusti ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 45 odstotkov glede na količino iz leta 2010, da bi omejili dvig svetovnih temperatur na manj kot 1,5 stopinje Celzija.