Dozdajšnja predsednica Caj Ingven zaradi zakonskih omejitev dveh zaporednih mandatov ni mogla več kandidirati. Favorit za zmago je bil tako njen namestnik Laj Čingte, ki je upravičil napovedi.

Glede na podatke tajvanske volilne komisije, ki je preštela glasovnice z več kot 98 odstotkov volišč, Laj vodi z nekaj več kot 40 odstotki. Sledi mu kandidat opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Hov Juih s približno 33 odstotki glasov, kandidat Tajvanske ljudske stranke (TPP) Ko Venje pa je na tretjem mestu s približno 26 odstotki glasov. Laj je že zbral pet milijonov glasov, kar je mejnik za zmago.

Hov je po navedbah BBC-ja že priznal poraz in čestital svojemu tekmecu. "Hvala vsem. Potrudil sem se po svojih najboljših močeh. Upam, da se bodo vse stranke lahko spoprijele z izzivi, ki nas čakajo. Potrebujemo enoten Tajvan," je Hov dejal na zborovanju svoje stranke v Tajpeju.

Nato se je oglasil tudi Laj. "Rad bi se zahvalil tajvanskemu ljudstvu, da je napisalo novo poglavje naše demokracije. Svetu smo pokazali, kako zelo cenimo svojo demokracijo. Tajvanci so se uspešno uprli prizadevanjem zunanjih sil, da bi vplivale na naše volitve," je dejal svojim privržencem. Sporočil je še, da je odločen "zaščititi Tajvan pred nenehnimi grožnjami in ustrahovanjem" Kitajske in da namerava ohraniti status quo v Tajvanski ožini.

Laj se predstavlja kot branitelj demokracije

Laj, kandidat vladajočega DPP-ja, se je predstavljal kot tisti, ki bo branil demokracijo na otoku, glede neodvisnosti pa je med kampanjo zavzel mehkejše stališče, potem ko se je nekoč opredeljeval kot pragmatičen borec za neodvisnost Tajvana. Tako kot Caj trdi, da je Tajvan že neodvisen in da mu zato neodvisnosti formalno ni treba razglasiti.

Laj je v zadnjem nastopu pred volitvami vse pozval, naj oddajo svoj glas. "Vsak glas je dragocen, saj predstavlja težko priborjeno demokracijo Tajvana," je dejal.

Ker kandidat opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Hov Juih velja za Pekingu bolj naklonjenega kandidata, je Laj volitve označil za izbiro med demokracijo in avtokracijo.

Prevlado DPP-ja in KMT-ja v letošnji predvolilni kampanji je razbijal kandidat Tajvanske ljudske stranke (TPP) Ko Venje. Četudi sam ne more računati na zmago v predsedniški tekmi, bi dober volilni izid TPP-ju dal možnost, da s KMT-jem oblikuje opozicijsko poslansko večino.

Laj je namreč dejal, da DPP ni obdržal večine v tajvanskem parlamentu. "Izid nam sporoča, da ljudje pričakujejo učinkovito vlado in močan sistem delitve oblasti. V celoti razumemo in spoštujemo to mnenje javnosti," je ocenil.

Odhajajoča predsednica Caj iz Demokratske napredne stranke (DPP) je na veliko nezadovoljstvo Pekinga gojila tesne stike z ZDA. Kitajska je proti temu protestirala tako z ostrimi izjavami kot tudi z vojaškimi manevri.

Ameriški in evropski odziv

Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu poudaril, da ZDA ne podpirajo tajvanske neodvisnosti, je pa dodal, da bi bilo vmešavanje katere koli države v tajvanske volitve nesprejemljivo.

V Bruslju so medtem pozdravili izid volitev in čestitali vsem volivcem, ki so sodelovali pri "zglednem izvajanju demokracije". Zmagovalec volitev Laj sicer v izjavi urada visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella ni bil omenjen.

"Evropska unija je še naprej zaskrbljena zaradi naraščajočih napetosti v Tajvanski ožini in nasprotuje vsakršnemu enostranskemu poskusu spremembe obstoječega stanja. Mir in stabilnost v Tajvanski ožini sta ključna za regionalno in svetovno varnost ter blaginjo," še navaja izjava Borrellovega urada.

Peking svari pred separatističnimi poskusi

Peking je tudi pred temi volitvami opozoril Tajvance, da je kitajska vojska v visoki pripravljenosti in bo sprejela vse potrebne ukrepe, da "uniči kakršen koli separatistični poskus tajvanske neodvisnosti". Laja so označili za resno grožnjo zaradi zavzemanja za neodvisnost otoka in dodali, da bi v primeru zmage okrepil "separatistične dejavnosti za tajvansko neodvisnost in povzročil napetosti v Tajvanski ožini". Še naprej bi sledil "zli poti neodvisnosti" in s tem Tajvan še bolj oddaljil od miru in blaginje ter ga še bolj približal vojni in propadu, so opozorili v Pekingu.

Tajvansko obrambno ministrstvo pa je v soboto sporočilo, da je v Tajvanski ožini znova opazilo več kitajskih balonov, kar so označili za del "psihološkega bojevanja".

Tajvanski polpredsedniški sistem predsedniku sicer daje poglavitno, ne pa tudi izključno vlogo pri vodenju države. Zato so pomembne tudi parlamentarne volitve, a na njih verjetno nobeni od treh največjih strank ne bo uspelo dobiti večine, kar bo otežilo delo novemu predsedniku. Izidi naj bi bili znani še danes.

Kitajska vztraja, da je Tajvan del njenega ozemlja

Kitajska odločno nasprotuje tujemu vmešavanju in separatističnim dejavnostim, katerih cilj je neodvisnost Tajvana, so sporočile oblasti v Pekingu.

Volitve v Tajvanu ne bodo spremenile osnovnega okvira in razvoja odnosov ter ne bodo ovirale neizogibne ponovne združitve Kitajske, je danes po poročanju kitajske tiskovne agencije Šinhua sporočil tiskovni predstavnik kitajskega urada za tajvanske zadeve Čen Binhva.

"Naše stališče do rešitve tajvanskega vprašanja in ponovne združitve države ostaja dosledno, naša odločenost je trdna kakor skala. Držali se bomo soglasja iz leta 1992, ki uteleša načelo ene Kitajske," je še dejal Čen.

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. Medtem ko kitajski predsednik Ši Džinping odkrito govori o združitvi otoka s celino, del tajvanskih političnih sil pa o neodvisnosti, večina Tajvancev še naprej želi ohranjati status quo in s tem mir.