Gre za še enega od ukrepov otoka za okrepitev vojske zaradi Kitajske, ki Tajvan dojema kot del svojega ozemlja in je v zadnjem letu stopnjevala svoj vojaški in politični pritisk.

Tajvanska predsednica Caj Ing Ven je program gradnje podmornic zagnala leta 2016, cilj pa je pridobiti vsega skupaj osem plovil. Na današnji slovesnosti v južnem pristaniškem mestu Kaohsjung predstavljena prva izmed njih je poimenovana Hai Kun, kar v kitajščini pomeni mitsko vodno bitje.

Caj je v nagovoru dejala, da si bo zgodovina za vedno zapomnila ta dan, saj da je v preteklosti gradnja podmornic veljala za nemogočo misijo, njim pa je zdaj uspelo.

Podmornica meri 80 metrov v dolžino, ima izpodriv od 2500 do 3000 ton, opremljena pa je z bojnimi sistemi in torpedi ameriškega obrambnega podjetja Lockheed Martin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najprej bodo plovilo preizkušali, po besedah predsednice države bo nato postalo operativno do leta 2025, čeprav nekateri analitiki menijo, da bi lahko trajalo dlje.

Peking: To je idiotski nesmisel

Kitajsko obrambno ministrstvo je v odzivu sporočilo, da je projekt gradnje lastnih podmornic Tajvana "idiotski nesmisel". Ne glede na to, koliko orožja bodo kupili ali izdelali, na Tajvanu ne morejo preprečiti "splošnega trenda ponovne združitve naroda", je na vprašanje o možnosti uporabe podmornic za preprečitev dostopa kitajske vojske odgovoril tiskovni predstavnik ministrstva.

Tajvanska mornarica ima trenutno dve operativni podmornici, ki ju je v 80. letih preteklega stoletja kupila od Nizozemske. Washington je leta 2001 sprva privolil v dobavo osmih konvencionalnih podmornic, a do prodaje ni nikoli prišlo.

Kitajska ima eno največjih mornaric na svetu

V istem obdobju si je Kitajska zgradila eno največjih mornaric na svetu, ki vključuje tudi jedrske podmornice in letalonosilke. Glede na podatke ameriškega obrambnega ministrstva ima približno 60 podmornic, šest od teh je na jedrski pogon in oboroženih z balističnimi raketami.

Vojaške zmogljivosti želi okrepiti tudi Tajvan in je v zadnjem času z namenom nakupa več vojaške opreme povečal sredstva za obrambo. Za leto 2024 je zanjo namenil rekordnih 19 milijard ameriških dolarjev.

Kitajska Tajvan dojema kot del svojega ozemlja in je v zadnjem letu okrepila svoj politični in vojaški pritisk. Med drugim je povečala število letalskih vpadov na območje okrog Tajvana in krepila njegovo diplomatsko izolacijo.