Po delnih izidih je kar 96 odstotkov volivcev glasovalo proti neodvisnosti. Izide je že komentiral francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je potrdil, da Nova Kaledonija ostaja francoska. "Novokaledonci so se odločili, da bodo ostali z nami. To so se odločili po svobodni volji. A ne moremo prezreti dejstva, da ljudje že vrsto let ostajajo močno razdeljeni, zato se bo zdaj začelo prehodno obdobje," je dejal v televizijskem nagovoru.

Volilna udeležba je bila zelo nizka, le 41-odstotna. Za primerjavo – leta 2020 se je referenduma udeležilo skoraj 80 odstotkov volivcev.

Že tretji referendum

"Ali želite, da Nova Kaledonija napreduje k polni suverenosti in postane neodvisna?" Volilni upravičenci francoskega čezmorskega ozemlja so na to referendumsko vprašanje odgovarjali že tretjič, v skladu z dogovorom z uradnim Parizom pa tudi zadnjič.

Pred tremi leti in lani so – prvič z nekaj več kot 56-odstotno, drugič pa s 53-odstotno podporo, zavrnili možnost, da 165 let po francoski kolonialni ekspanziji na ta arhipelag postanejo neodvisni.

Prvotno prebivalstvo Kanaki, med katere je covid zarezal najhuje in žalujejo za svojci, poudarja, da zdaj ni pravi čas za referendum, zato so pozvali k bojkotu. Želijo si neodvisnosti, ki bi pomenila izhod iz položaja, v katerem so neprivilegirani, imajo slabše zaposlitvene možnosti od prebivalcev priseljenskih korenin, nižje dohodke, težje si urejajo stanovanjsko problematiko, je za Radio Slovenija poročal Luka Robida.

S samostojnostjo bi se končala finančna podpora Pariza

Nadaljevanje razvojne pomoči pacifiškim sosedam, še posebej pri nadzoru teritorialnih voda, pri ribiški politiki, reševanju iz morja, pomoč ladjevju ter pomoč v boju proti onesnaževanju morja – ob teh obljubah francoskega predsednika Macrona je kampanja nasprotnikov odcepitve poudarjala, da je Francija porok družbene in gospodarske stabilnosti.

S samostojnostjo bi se morali odreči močni finančni podpori iz Francije, kar bi lahko ošibilo gospodarstvo. To sicer sloni na pridobivanju niklja. Nova Kaledonija hrani četrtino svetovnih zalog te surovine za izdelavo nerjavečega jekla, baterij in magnetov.

Nova Kaledonija ima svoj kongres, pristojnosti nad policijo in lokalno upravo, ter po dva poslanca v obeh domovih francoskega parlamenta, uradni Pariz drži roko čez zunanjo in obrambno politiko, je dodal Robida.

Napetosti med Kanaki in francoskimi žandarji

Francija je Novo Kaledonijo kolonizirala leta 1853, sprva pa so jo uporabljali kot otok za kaznjence. V 80. letih preteklega stoletja so izbruhnile napetosti med prvotnimi prebivalci Kanaki in potomci evropskih priseljencev. Najhujši je bil incident leta 1988, ko so Kanaki vzeli za talce več francoskih žandarjev, v operaciji za rešitev žandarjev pa je bilo ubitih 19 Kanakov ter šest francoskih policistov in pripadnikov posebnih enot.