Prebivalci otoka v jugozahodnem Tihem oceanu so s 53,26 odstotka glasov izglasovali, da bo Nova Kaledonija ostala pod francosko oblastjo, poroča novinarska agencija AFP in dodaja, da je bila volilna udeležba na referendumu 85,6-odstotna.

Nazadnje so o tem vprašanju na francoskem čezmorskem ozemlju glasovali pred dvema letoma, ko je 56,7 odstotka prebivalcev glasovalo za to, da Nova Kaledonija ostane pod francosko oblastjo, poroča BBC.

Že drugi referendum o neodvisnosti

Referendum je sicer del referendumskih glasovanj, ki so jih napovedali pred dvema desetletjema, potem ko so bili leta 1980 na otoku spopadi med domorodnimi Kanaki in potomci evropskih priseljencev.

Kanaki predstavljajo okrog 40 odstotkov populacije, evropski prišleki, ki so večinoma rojeni v Novi Kaledoniji, pa predstavljajo približno tretjino vseh prebivalcev, medtem ko preostali del izhaja iz drugih pacifiških držav ali ima mešane korenine.

V glavnem mestu Noumea so leta 1998 podpisali sporazum, ki predvideva večjo avtonomijo Nove Kaledonije in določa, da bodo na ozemlju razpisali tri referendume o neodvisnosti. Naslednji referendum bodo predvidoma razpisali leta 2022, če bo to zahtevala vsaj tretjina članov krajevne skupnosti. Francija je sicer oblast na otokih, kjer živi 270 tisoč ljudi, razglasila leta 1853.

Rudniki niklja

Nova Kaledonija ima velike zaloge niklja, ki je pomemben pri proizvodnji elektronskih naprav, zato je za Francijo pomembna strateška in političnoekonomska točka v tem delu sveta. Dežela ima sicer visoko avtonomijo, v zadevah, kot sta obramba in izobraževanje, pa se zelo zanaša na Francijo, od katere prejema visoko finančno podporo.