Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu je spregovoril nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, ki je nagovoril predvsem mlajše okoljske aktiviste. Dejal jim je, naj še naprej izražajo ogorčenje in jezo v svojem boju proti podnebnim spremembam. Svetovne politike pa je pozval k spremembi, za kar bodo potrebni kompromisi.

"Nismo niti blizu zastavljenim ciljem, da bi se izognili podnebni katastrofi," je nadaljeval po poročanju BBC-ja in kritiziral okoljsko politiko Donalda Trumpa, ki da je bila "izjemno škodljiva".

Vizjak: Čas je, da ravnamo odgovorno

"Uspelo nam bo, če bomo združeni in bomo delovali skupaj – ves svet, vse države in vsi deležniki. Obenem moramo zagotoviti, da naša dejanja ne ogrozijo socialne kohezije in gospodarskega razvoja ter da pomagamo državam v razvoju," je dodal slovenski minister za okolje in prostor Andrej Vizjak na novinarski konferenci. In še: "Čas je, da ravnamo odgovorno in se premaknemo od dobrih namenov h konkretnim dejanjem."

Slovenija ima na COP26 pomembno vlogo, saj kot predsedujoča EU-ju usklajuje mnenja med članicami, hkrati pa EU zastopa navzven.

Vizjak je vse pogodbenice pariškega sporazuma ob blaženju podnebnih sprememb pozval tudi k okrepitvi naporov za prilagajanje nanje. Zavzel se je za zagotovitev 100 milijard dolarjev (86,3 milijarde evrov) podnebne pomoči državam v razvoju letno. Po njegovi oceni je trenutno dosežene okoli 85 odstotkov vsote, v celoti pa bi lahko obljubo razvite države izpolnile kmalu.

Evropska unija in njene države članice sicer zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju na svetovni ravni; leta 2019 so državam v razvoju zagotovile sredstva v vrednosti 21,9 milijarde evrov.

Več pomoči v primeru naravnih nesreč

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je medtem dejal, da pogajalce in države na COP26 čaka še ogromno dela. Kot "izredno pomembno vprašanje" pa je poudaril vprašanje povračil za izgube in škode, ki so posledica podnebnih sprememb.

EU podpira izboljšanje sistema za pomoč v primeru naravnih katastrof s krepitvijo santiaške mreže, je dejal.

Na okoljskem ministrstvu so ob škodah in izgubah med nekaterimi najpomembnejšimi odprtimi vprašanji na COP26 izpostavili člen šestega pariškega sporazuma, ki se osredotoča na mehanizme sodelovanja, vključno z mednarodnim prenosom rezultatov blaženja, pa preglednost, prilagajanje ter skupni časovni okvir za nacionalno določene prispevke.

Avstralija bo še desetletja prodajala premog

Potem ko je Avstralija zavrnila podpis dogovora o postopnem opuščanju rabe tega fosilnega goriva, ki ga je na podnebni konferenci v Glasgowu podpisalo več kot 40 držav, je zdaj sporočila, da namerava prodajati premog še "desetletja v prihodnosti".

Cilj opuščanja fosilnih goriv je omejiti segrevanje Zemlje za od 1,5 do dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Avstralija skupaj z nekaterimi velikimi porabnicami premoga, kot so Kitajska in ZDA, dogovora ni podpisala.

"Zelo jasno smo povedali, da ne bomo zaprli premogovnikov in da ne bomo zaprli termoelektrarn na premog," je dejal avstralski minister za vire Keith Pitt in ob tem poudaril, da ima Avstralija enega najbolj kakovostnih premogov na svetu.

Povpraševanje po premogu naj bi naraščalo do leta 2030, je prepričan minister, ki je o premogu za nacionalno televizijsko postajo ABC še dejal: "In če ga kupujejo ... No, mi ga prodajamo." S panogo je v Avstraliji po njegovih besedah povezanih okoli 300.000 delovnih mest.

Avstralija je ena največjih proizvajalk premoga in zemeljskega plina na svetu, vendar so jo v zadnjih letih prizadeli tudi vse bolj ekstremne suše, poplave in gozdni požari. Vlada premierja Scotta Morrisona je prejšnji mesec predstavila cilj ničelnih neto izpustov do leta 2050, vendar je načrt naletel na kritike, ker da mu manjka podrobnosti in se močno zanaša na še neznane tehnološke rešitve.