V Glasgowu se je mudil tudi slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, ki je v nagovoru poudaril, da je leta 2021 čas za ukrepanje. "Izstop iz premoga bo za Slovenijo pomenil velik izziv, ki smo ga sprejeli in skladno s katerim iščemo najboljše rešitve za ekonomsko prestrukturiranje slovenskih premogovnih regij s ciljem zagotoviti pravičen prehod za vse. Naša naloga ni videti v prihodnost, temveč jo omogočiti," so njegove besede povzeli na ministrstvu.

Slovenija je skupaj s številnimi drugimi državami na COP26 podprla izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu. Namen te izjave je na mednarodni ravni sprejeti čim širšo zavezo k prehodu na čisto energijo in stran od fosilnih goriv s ciljem zagotoviti, da je svet na ambiciozni, jasno opredeljeni poti do podnebne nevtralnosti, ki je združljiva s ciljem 1,5 stopinje Celzija v skladu pariškim sporazumom in na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj.

Konec podpore fosilnim projektom v tujini

Tako bo 25 držav, med katerimi so po navedbah britanskega predsedstva COP26 tudi ZDA, Kanada, Italija in Švica, do konca leta 2022 nehalo financirati fosilne projekte v tujini. Po navedbah britanskega predsedstva COP26 to pomeni premik 17,8 milijarde dolarjev javnih financ letno stran od fosilnih goriv in v čisto energijo.

Ob naznanitvi pobude je pristojni predstavnik britanske vlade Greg Hands dejal, da morajo "postaviti javne finance na pravo stran zgodovine". Današnjo zavezo je označil za naslednjo kritično točko, ki jo je treba doseči, če želijo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija.

Kot v pobudi, na čelu katere je Velika Britanija, ugotavljajo sodelujoče države, vlaganje v energetske projekte, povezane s fosilnimi gorivi, prinaša tako socialna kot ekonomska tveganja. Ima pa med drugim tudi negativne posledice za vladne prihodke, zaposlenost v lokalnem okolju, davkoplačevalce in javno zdravje, so v skupni izjavi v okviru podnebne konference COP26 zapisale podpisnice.

Po navedbah britanskega predsedstva so pobudo podprle tudi številne države v razvoju, med njimi Etiopija, Fidži in Maršalovi otoki. To nakazuje na "krepitev enotnosti", so prepričani Britanci. "Gre za vključujočo agendo, ki mora prepoznati razvojne in energetske potrebe vseh gospodarstev," so navedli v sporočilu za javnost.

Kitajska, Japonska in Južna Koreja niso pristopile k zavezi

Države skupine G20 so se že pretekli mesec strinjale, da bodo do konca tega leta končale financiranje novih termoelektrarn na premog v tujini, današnja zaveza pa je prva, ki vključuje tudi z nafto in plinom povezane projekte. Gre za projekte, ki uporabljajo fosilna goriva, ne da bi obenem z ustrezno tehnologijo prestregli izpuste ogljikovega dioksida, ki pri tem nastajajo.

Zavezi se sicer niso pridružile Kitajska, Japonska in Južna Koreja, ki so odgovorne za veliko mero tovrstnega financiranja.

Slovenija članica Zavezništva za krepitev izstopa iz premoga

Okrepilo se je tudi Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga (Powering Past Coal Alliance – PPCA), ki je danes pozdravilo 28 novih članic, tudi Slovenijo. Zavezništvo sta zagnala in mu predsedujeta Velika Britanija in Kanada, novi člani, ob Sloveniji denimo tudi Čile in Singapur, pa se pridružujejo več kot 160 državam, regijam in podjetjem, so zapisali na spletni strani omenjenega zavezništva.

PPCA sicer svoje člane spodbuja, da se zavežejo k opustitvi premoga do leta 2030 v EU-ju in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter najpozneje do leta 2050 v preostalih delih sveta, navaja zavezništvo na spletni strani. Odprto je sicer tudi za vlade, ki se lotevajo opuščanja premoga, a se še ne morejo zavezati k omenjenima letnicama.

20 držav obljubilo, da ne bodo gradile novih premogovniških elektrarn

Še 20 novih držav, med katerimi so Poljska, Vietnam in Maroko, pa je obljubilo, da ne bodo gradile novih premogovniških elektrarn, je poudarilo britansko predsedstvo podnebni konferenci. S tem se krepi pobuda, ki so jo septembra zagnale Šrilanka, Čile, Črna gora in nekatere evropske partnerice.

"Konec rabe premoga je na dosegu roke," je poudaril britanski minister za energijo Kwasi Kwarteng. "Svet se premika v pravo smer in je pripravljen, da zapečati usodo premoga in sprejme okoljske in gospodarske koristi prihodnosti, ki jo poganja čista energija," je njegove besede povzel britanski BBC.

Iz premoga je leta 2019 nastalo okoli 37 odstotkov svetovne električne energije.

Oddaljevanje od pariškega sporazuma

Združeni narodi (ZN) ocenjujejo, da je svet z zavezami, podanimi do začetka COP26, na poti segrevanja ozračja za 2,7 stopinje Celzija. Na sami konferenci so bile podane nekatere nove zaveze, a po mnenju evropskega pogajalca Jacoba Werksmana te ne bodo pomembneje prispevale k smeri zasledovanja cilja, omenjenega v pariškem sporazumu, 1,5 stopinje.

"Veliko več bo treba storiti po Glasgowu za ohranjanje političnega pritiska na države, da bodo še naprej krepile ambicijo," je poudaril Werksman. Pozitivnejši so po njegovih besedah signali, ki so jih številne države poslale, ko so si v zadnjih dneh in tednih zadale ciljne letnice za dosego podnebne nevtralnosti.

Razvite države so se približale tudi uresničitvi zaveze o 100 milijardah dolarjev podnebne pomoči državam v razvoju letno v obdobju do 2025. Razviti svet bi sicer ta cilj moral izpolniti že lani.

Medtem ko so bili pri ambicioznosti v ospredju voditelji držav na ponedeljkovem in torkovem vrhu voditeljev, se zdaj pogajalci osredotočajo zlasti na knjigo pravil za uresničevanje pariškega sporazuma, je dodal Werksman. Ta bo namreč v primeru uspešnih pogajanj zagotovila, da bodo cilji, h katerim se bodo zavezale države, v celoti doseženi.

Podnebna protestnica Greta Thunberg je izrazila razočaranje nad podnebno konferenco v Glasgowu. Na Twitterju je zapisala, da je konferenca COP26 "najbolj izključujoča do zdaj", da "sploh ni podnebna konferenca," temveč "dvotedensko praznovanje posla in tistega običajnega bla bla bla".