V Hirošimi se bodo s slovesnostjo spomnili eksplozije, ki je uničila mesto in vzela okoli 80.000 življenj. Spominske slovesnosti se bo udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je opozoril, da se svet sooča z največjo jedrsko nevarnostjo od vrhunca hladne vojne. Po njegovih besedah se "človeštvo igra z nabito puško".

Njegova opozorila prihajajo v času groženj Rusije, ki je napadla Ukrajino, z uporabo jedrskega orožja ter naraščanja napetosti na Korejskem polotoku in na Bližnjem vzhodu.

Guterres je poudaril pomen pregledne konference pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki poteka v New Yorku.

"V tem mestu je bilo v trenutku ubitih več deset tisoč ljudi. Ženske, moški in otroci so zgoreli v peklenskem ognju," je dejal generalni sekretar ZN-a in dodal, da se moramo vprašati, kaj smo se kot človeštvo naučili iz tragične zgodbe Hirošime.

Župan Hirošime Kazumi Matsui je v svojem nagovoru citiral ruskega pisatelja Leva Tolstoja, avtorja knjige Vojna in mir: "Nikoli ne gradite svoje sreče na nesreči drugih, saj lahko le v njihovi sreči najdete svojo." Ruski veleposlanik sicer ni bil povabljen na slovesnost, vendar je v četrtek obiskal Hirošimo in se poklonil žrtvam.

Putin: Rusija ne bo prva uporabila jedrskega orožja

Spominska slovesnost letos poteka v senci povečanega strahu pred uporabo jedrskega orožja zaradi groženj Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč na začetku napada na Ukrajino zagrozil zvezi Nato z uporabo jedrskega orožja v primeru njenega posredovanja v Ukrajini. Na pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki se je začela v ponedeljek na sedežu Združenih narodov v New Yorku, so uvodni govorci obsodili in zavrnili te grožnje. Putin je očitke zavrnil in zatrdil, da Rusija ne bo prva uporabila jedrskega orožja.

Guterres je medtem opozoril, da je "človeštvo le za en nesporazum, en napačen izračun oddaljeno od jedrskega uničenja". Zaradi vojne v Ukrajini ter napetosti na Korejskem polotoku in na Bližnjem vzhodu se svet sooča z "jedrsko nevarnostjo, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne", je opozoril.

Tudi japonski premier Fumio Kišida je na konferenci izpostavil rusko grožnjo in ponovil nujnost sveta brez jedrskega orožja. Med pobudami v to smer je napovedal oblikovanje sklada za izobraževanje mladih in prihodnjih voditeljev o nevarnosti jedrskega orožja.

Obletnica je redno tudi priložnost za pozive k prizadevanjem za jedrsko razorožitev. Januarja lani je namreč prepoved jedrskega orožja postala del mednarodnega prava z uveljavitvijo pravno zavezujoča mednarodna pogodba, ki prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, preizkuse, nameščanje in hrambo jedrskega orožja ter grožnje z njim. Žal je le simbolne narave, ker jedrske sile k njej niso pristopile; Rusija, ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska trdijo, da zadošča njihova zaveza sporazumu o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968.

Številni ljudje še vedno trpijo zaradi učinkov sevanja

Uporaba atomske bombe v Hirošimi pred 77 leti pomeni prvo uporabo jedrskega orožja med vojno. Štiri tone težka atomska bomba ZDA iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oziroma Deček, je nad Hirošimo 6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času eksplodirala in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Takoj je umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je zaradi posledic eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.

Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oziroma Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Šest dni kasneje je Japonska kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-tihomorskem območju.

Trpljenje, ki ga je atomska bomba povzročila prebivalcem Hirošime in Nagasakija, je dokaz o tem, kam lahko pripelje uporaba jedrskega orožja. Številni prebivalci namreč še vedno trpijo zaradi dolgoročnih učinkov radioaktivnega sevanja eksplozij pred 77 leti. Po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa sta dva izmed treh ljudi, ki so umrli zaradi posledic sevanja, imele rakavo obolenje.

V obeh mestih sicer zdaj ni večjega radioaktivnega sevanja kot drugje po svetu. Hirošima je zdaj metropola z več kot milijonom prebivalcev, Nagasaki pa s 400.000.