"Svet bo sodil o njihovih trditvah, da ni bilo genocida, na podlagi dokazov," je po poročanju Guardiana dejal eden od voditeljev Rohingov, Mohamed Mohibula, predsednik Društva za mir in človekove pravice Arakan Rohingi.

"Tat nikoli ne prizna, da je tat, a pravica bo dosežena z dokazi. Svetu smo posredovali dokaze," je dejal v begunskem taborišču Kutupalong v Bangladešu. "Tudi če Aung San Su Či laže, se ne bo rešila. Vsekakor bo odgovarjala. Svet bi moral zoper njo sprejeti ukrepe," je dejal Mohibula.

Tudi Nur Kamal, še en begunec v taborišču, je zavrnil pričanje Aung San Su Či. "Vojska je zaprla ljudi in jih ubila s streljanjem in zažiganjem. Mar to ni genocid? Bo to opravičeno, če bo Aung San Su Či tako rekla," je vprašal Kamal. "Svet tega ne bo sprejel. Cel svet je videl stopnjo našega mučenja, ki še vedno poteka".

Aung San Su Či, ki je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir, je drugi dan sojenja opozorila, da so obtožbe o genocidu nad muslimansko manjšino zavajajoče in nepopolne. Po njenih besedah ni dokazov, da je kadar koli obstajala namera o genocidu. Priznala pa je, da je vojska morda uporabila čezmerno silo.

Na sodišču je dejala, da je bil beg več sto tisoč pripadnikov pretežno muslimanske manjšine Rohingov v sosednji Bangladeš nesrečna posledica spopadov z uporniki.

Zanikala je, da je leta 2017 vojska ubijala civiliste, posiljevala ženske in zažigala domove. Kritiki vojske pa so njena dejanja opisali kot načrtno kampanjo etničnega čiščenja in genocida, ki je pregnala več kot 700.000 Rohingov.

Gambija: Mjanmar izvaja genocid

Gambija je v imenu 57-članske Organizacije islamskega sodelovanja vložila tožbo proti Mjanmaru zaradi pregona Rohingov leta 2017. Pravna skupina Gambije je sodišče pozvala, naj sprejme "vse ukrepe, ki jih premore, da prepreči vsa dejanja, ki bi predstavljala ali bi prispevala k zločinu genocida" v Mjanmaru. Gambija pravi, da v tej državi še naprej poteka genocid.

Aung San Su Či je Gambijo obtožila, da je zavajajoče in nepopolno predstavila dogajanje v mjanmarski državi Rahajn avgusta 2017.

Preiskava, ki jo je vzpostavil ZN, je sicer predlagala pregon poveljnikov mjanmarske vojske zaradi suma genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih nad Rohingi.

ZN-ova neodvisna mednarodna misija za ugotavljanje dejstev glede Mjanmara je letos sporočila, da je vojska sistematično posiljevala Rohinge in da je nakazala namen izvesti genocid. Misija je v poročilu ugotovila tudi, da Mjanmar Rohinge diskriminira tudi v času miru.